Včerajšnja redna seja Državnega zbora se je pričela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade.
Vprašanje je predsedniku vlade zastavila poslanka Suzana Lep Šimenko, ki je opozorila na zaskrbljujoče podatke o rasti cen hrane v Sloveniji ter na vse težje življenjske razmere slovenskih gospodinjstev.
Cene hrane v Sloveniji rastejo hitreje kot kjerkoli drugje v Evropski uniji. To ne govorijo politična stališča, ampak podatki OECD. Oktobra letos je bila letna rast cen hrane v Sloveniji približno 6,8 odstotka. V Nemčiji so se cene hrane v istem obdobju zvišale za 2 odstotka, v Franciji za 1,4 odstotka in v Italiji za 2,5 odstotka.
V času mandata aktualne vlade se je inflacija povečala za več kot 20 odstotkov, cene hrane pa so zrasle kar za 33 odstotkov. Poleg hrane se dražijo tudi stanovanja, energenti, storitve, oblačila in obutev. Gre za osnovne življenjske stroške, ki jih ne more nihče izpustiti, zato jih ljudje občutijo vsak dan, ob vsakem obisku trgovine ali ob plačilu položnic.
Najbolj prizadeti so tisti z najnižjimi dohodki, a vse težje shajajo tudi ljudje s povprečno plačo. Ti pogosto niso upravičeni do socialnih transferjev, hkrati pa plačujejo polne cene vrtcev, prehrane in drugih storitev. Njihovi mesečni stroški naraščajo, plače in pokojnine pa realno ne sledijo tej rasti, zato kupna moč pada.
Poslanka Suzana Lep Šimenko je predsedniku vlade v Državnem zboru zastavila jasna in konkretna vprašanja. Kaj je vlada storila za zajezitev rasti cen hrane. Zakaj kljub priznanju, da je hrana eden glavnih razlogov za inflacijo, do danes ni bilo konkretnih ukrepov. Kaj bo vlada naredila za večjo samooskrbo s hrano in zakaj je na slovenskih policah vse manj slovenske hrane, medtem ko se kakovostni domači izdelki izvažajo.
Odgovori predsednika vlade na ta vprašanja niso bili podani. Namesto konkretnih ukrepov smo poslušali razlage o statističnih povprečjih in primerjave z drugimi državami. Medtem pa ljudje zelo dobro vedo, kaj se dogaja v resničnem življenju. Za isti denar iz trgovine vsak teden odnesejo manj.
Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kažejo, da so se pokojnine leta 2023 kljub uskladitvam realno znižale. Starostne pokojnine so se zmanjšale za 2,1 odstotka, invalidske za 2,7 odstotka, vdovske in družinske pa za 2,4 odstotka. To pomeni, da imajo upokojenci danes manj, čeprav plačujejo več.
Vlada kot odgovor ponuja enkratne dodatke, kot sta božičnica ali zimski regres. Takšni ukrepi ne morejo nadomestiti dejstva, da je bila že na začetku mandata razveljavljena dohodninska reforma. Zaradi tega imajo zaposleni danes občutno nižje neto plače. Zaposleni z minimalno plačo bi imel danes več kot 2000 evrov več, zaposleni s povprečno plačo pa več kot 3600 evrov več.
V Sloveniji danes okoli 300 tisoč ljudi živi pod pragom revščine. Mnogi med njimi so zaposleni in imajo družine. Kljub rednemu delu komaj zmorejo pokriti osnovne življenjske stroške. Prag tveganja revščine znaša 981 evrov na mesec, splošna davčna olajšava pa je v Sloveniji bistveno nižja kot v primerljivih državah.
Poslanka Suzana Lep Šimenko je zato opozorila, da predsednik vlade ni odgovoril na postavljena vprašanja in predlagala razpravo v Državnem zboru o vse višjih cenah hrane ter o neodzivnosti aktualne vlade.
Dejstva so jasna. Cene hrane rastejo, kupna moč ljudi pada, konkretnih ukrepov pa še vedno ni. Ljudje si zaslužijo jasne odgovore in učinkovite rešitve, ne zgolj razlag in izgovorov.
Spletno uredništvo
