Najbrž že veste, da se je začela sezona gob, s tem pa tudi problemi. Zakaj problemi? Ker se lastniki gozdov pritožujejo, da so gobarji požrešni, država pa ne ukrepa, čeprav ima zakonodajo, da je dovoljeno nabrati 2 kg gob na dan na eno osebo.
Malo v razmislek in za šalo – kaj pa če jih naberem danes 4 kg, ker bom jutri počival? Povsem prepričan sem, da država te logike ne razume. Gremo torej v srčiko problema, ki smo ga v uvodu nakazali.
Pa poglejmo problem malo od bliže.
Najprej, kaj o tem pravijo gobarji:
– nabiralci gob ne podirajo dreves;
– nabiralci gob ne motijo živali, saj čistijo gobe z nožki in ne z motornimi žagami;
– nabiralci gob se po gozdovih ne vozijo s štirikolesniki, temveč v tišini hodijo počasi in iščejo gobe;
– nabiralci gob ne uničujejo podrastja, saj s hojo po dveh nogah naredijo najbrž manjšo škodo, kot srnjad ali divji prašiči, ki rijejo po gozdu.
Kaj pa trdijo lastniki:
– gobarji parkirajo kjer se jim zljubi – ne spoštujejo omejitev parkiranja;
– gobarji uničujejo gozd, podrastje in gobe;
– gobarji onesnažujejo gozd z plastenkami in pločevinkami od piva;
– gobarji motijo življenje v gozdu in živali.
Mi pa razmišljamo:
– zakaj bi bili gobarji bolj požrešni od lastnikov, ki imajo raje zgnite gobe v gozdu, kot pa da bi si kdo nabral “kosilo”?
– zakaj bi gobarji bili večji nemir za gozd, kot pa lastniki z motornimi žagami, traktorji in težkimi tovornjaki, ki odvažajo njihov les?
– kdo si lahko lasti več stoletne gozdove, ki so rasli brez pomoči sedanjih lastnikov – njihova edina naloga je posekati poškodovana drevesa in prodati les – kdo je torej požrešen?
In da ne bo pomote – niso vsi lastniki neprijazni; kot tudi niso vsi gobarji etični in naravo varstveni.
Vedno, tako kot povsod v našem življenju, obstajajo svetle in temne izjeme.
Gobe pa kljub temu rastejo, gozdovi se sami obnavljajo – in med mladim smrečjem je trenutno največ jurčkov, ali kot jim pravimo po domače – maravhov.
Nikar ne pozabite vzeti košare (mimogrede – včasih so jih nabirali v koše in potem sušili za zimo – to bi bil danes vesel inšpektor, če bi odkril takšnega nabiralca! Kazen pa takšna, da bi revež plačeval celo svoje življenje.), nožka in dobro voljo, če srečate jeznega lastnika gozda. Pa parkirajte tam, kjer je dovoljeno in se v nabiranje odpravite peš – telo vam bo hvaležno, kljub besnim pogledom lastnika, ki vam ne bo mogel očitati nespoštovanja zakonodaje.
Ne smete pozabiti s sabo vzeti tehtnice, kajti če ob koncu nabirke najdete “kapitalca”, ga raje kar pustite, da ne pokvarite vtisa poštenega državljana.
Napisal: Mikki
