Sodišče Evropske unije je včeraj delno ugodilo tožbi evropskega poslanca Milana Zvera (SDS/EPP) proti Evropski komisiji.
Zadeva se nanaša na obisk takratne podpredsednice Komisije Věre Jourove v Sloveniji marca 2023 in Zverovo zahtevo po vpogledu v povezano dokumentacijo.
Sodišče je razglasilo ničnost dela sklepa Evropske komisije, ki je Zveru zavrnila dostop do vseh informacij v zvezi z obiskom. Gre za primer, ki po oceni številnih poznavalcev postavlja pomemben pravni precedens na področju pravice do dostopa do dokumentov evropskih institucij.
Sodba: delna zmaga, a jasen signal o odgovornosti Komisije
Zver je Evropsko komisijo tožil, ker mu je ta omogočila dostop le do delno počrnjene dokumentacije, medtem ko je zahteval polni vpogled v vse dokumente ter elektronsko komunikacijo z vladnimi in drugimi deležniki v Sloveniji.
Sodišče je pritrdilo Zveru, da je bil del zavrnitve nezakonit, vendar ni odredilo popolnega razkritja vse dokumentacije. Nekateri deli, ki so bili označeni kot zaupni, ostajajo nerazkriti.
“Sodišče je jasno pokazalo, da mora biti delovanje Komisije transparentno – do meje, kjer to ne ogroža zaupnosti določenih informacij,” je sodbo komentiral Zver.
Ozadje tožbe: vprašanja glede političnega vpliva
Tožba je izvirala iz Zverovega nezadovoljstva z nepopolnimi informacijami o namenu in vsebini obiska Jourove, ki je bil v slovenski javnosti deležen številnih kritik. Po Zverovih besedah naj bi obisk vplival na delovanje Ustavnega sodišča RS, predvsem v zvezi z zakonom o RTV Slovenija.
Reakcije: med transparentnostjo in zaščito institucij
Sodba je že sprožila val odzivov tako v Sloveniji kot v Bruslju. Podporniki večje transparentnosti jo označujejo za zmago v boju za pravico do informacij in nadzor nad evropskimi institucijami. Drugi pa opozarjajo, da morajo ostati določeni dokumenti zaščiteni, saj razkritja lahko škodujejo zaupanju med državami članicami in delovanju Komisije.
Iz Evropske komisije so sporočili, da bodo odločitev spoštovali, a obenem opozorili na potrebo po uravnoteženju med preglednostjo in zaščito občutljivih podatkov.
Precedens za prihodnje primere
Primer Zver – Komisija nakazuje, da evropske institucije ne bodo več mogle enostransko zavračati zahtev po informacijah, ne da bi tveganje za pravni nadzor. Sodba postavlja okvir za bolj odgovorno upravljanje z informacijami, zlasti v primerih, kjer obstaja dvom o politični nevtralnosti delovanja evropskih uradnikov.
Spletno uredništvo
