Vir:.Demokracija – Intervju: Dragica Sternad Pražnikar
Dragica Sternad Pražnikar Je zelo samozavestna in predana svojim ciljem. Spoštuje vsakogar in vse. Največ ji pomenijo družina, domoljubje in vera.. Družino si je ustvarila s soprogom mag. Boštjanom Pražnikarjem, ki je tudi predsednik prvoligaškega odbojkarskega kluba SIP Šempeter, član Rotary kluba Žalec, ter uspešen manager. Danes živi na Bregu pri Polzeli.
Ljudje so dodana vrednost politiki!
Pravite, da so ljudje dodana vrednost politiki. Je tak tudi vaš pristop?
Dragica Sternad Pražnikar: Moje stališče in filozofija sta gotovo, da bi tako moralo biti. Ljudje bi morali biti dodana vrednost politiki, z znanjem, izkušnjami, doprinosom družbi in dosežki, ki so jih prinesli iz dela »izven politike«. S svojim vstopom v politiko bi tako prinesli vse to, kar so v življenju že naredili, s svojim znanjem iz različnih strokovnih področjih bi obogatili politični prostor. Žal je danes pogosto drugače, ko se lastna dodana vrednost išče v politiki. Takšno zaporedje ni pravo. Menim, da bi ves politični prostor bolje deloval, če bi bilo v njem večina posameznikov, ki so karierno in osebnostno zunaj politike veliko dosegli, se izkazali. Politika ne sme biti »zavod za zaposlovanje«. V njej naj bodo uspešni, iskreni posamezniki, ki sicer dobro, odlično shajajo brez nje, ki so si v življenju ustvarili materialno podstat, ki je ne bodo iskali v politiki in so pripravljeni deliti svoj čas, znanje na tem področju. Na ta način bi bilo seveda tudi veliko manj ali nič razočaranja ob morebitni neizvolitvi.
Ste občinska svetnica Občine Polzela. Kakšen je v bistvu vaš kraj. Kako bi ga opisali?
Dragica Sternad Pražnikar: Z možem in takrat še malčkom Borom smo se priselili leta 2006, zaradi bližine avtoceste, saj sem sama večino časa službovala v Ljubljani, soprog pa v Kranju kot direktor skupine Iskra ESV. Družbeno aktivno sem živela že prej in tudi na Polzeli sem takoj pričela s številnimi prostovoljnimi aktivnostmi. Ponosna sem na svoje zelo odmevne in obiskane »Malteške čajanke«, ki sem jih zasnovala in vodila. Organizirala sem številne dobrodelne dogodke, prireditve, koncerte, okrogle mize, povezovala dogodke, kjer sem prispevala scenarij, jih vsebinsko zasnovala. Ponosna sem, ker sem vse to počela na prostovoljni bazi. Izjemno odmeven dogodek je bila moja avtorska prireditev Moja Slovenija, kjer sem na polzelskem dvorcu Šenek gostila zdravnico, prijateljico Alo Adamio. To so bili časi, ko je bila gneča na dogodku zaželena in skoraj sto se nas je nagnetlo v Kristalno dvorano, po besedah udeležencev slišano in videno ne bo pozabljeno.
V Polzeli vidim velik potencial. Moja vizija je prijazna, inovativna, sodobna, zelena, urejena, dogodkov polna Polzela. Polzela, ki bo imela vsebine za vse generacije, a vendarle ob vedenju, da živimo na podeželju zato, ker smo se tako odločili in naj se ta dodana vrednost krepi. Polzela ima številne potenciale. Malo gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, prijazno življenjsko okolje za vse generacije, strpno sobivanje, doseg vseh storitev, ki jih sodoben človek potrebuje, obilo kulture in dogajanja za različne generacije, športna ponudba kraja, ki se lahko upravičeno pohvali s prvoligaškim košarkarskim klubom, ki ga kot svetnica vedno podpiram. Mladi potrebujejo možnost zabave in druženja v domačem kraju. Vse to si želim za Polzelo in še veliko več. Se pa zavedam, da pot do teh ciljev ne bo lahka.
Zaposleni ste na Agenciji za varnost prometa. Vozite varno?
Dragica Sternad Pražnikar: V prvi polovici leta 2019 sem se zaposlila na agenciji, kjer lahko dobro izkoristim svoje potenciale. Največje zadovoljstvo je gotovo delo z mladimi, saj predavam na srednjih šolah o največjih povzročiteljih tveganja za nastanek prometnih nesreč. Predavanja sem zasnovala na način, da »potrkajo« na čustva mladih. Tudi sama sem pretresena, ko si ogledamo posnetke posledic, ko poslušamo pričevanje policista. Moram pa iskreno poudariti, da sem zelo pozitivno presenečena nad današnjimi mladimi generacijami. V veliki večini so pozorni, prijazni, sodelujejo, vsebine jih ganejo kar tudi pokažejo. Seveda so tudi izjeme, a večinski vtis je pozitiven. Zaradi covid situacije je bilo to delo v marsičem oteženo, sem pa vesela in hvaležna, da sem ga lahko opravljala tudi na daljavo v času epidemije. Na ta način bolje razumem učitelje, profesorje. Med jutranjimi predavanji dijakom preko zooma v pižamah, ob ugasnjenih kamerah sem iskala poti, kako jih motivirati k sodelovanju, jih prebuditi, animirati. Res dragocene izkušnje.
Glede moje vožnje, je o tem nehvaležno govoriti. Gotovo pa se je tu zadnja tri leta pri meni vse spremenilo. Zavedam se nevarnosti. Kot druge mame vozim otroke na treninge, aktivnosti in tega je vsak popoldan, večer ogromno in vsakodnevna vožnja v Ljubljano. Zavedam se, da so hitrost, uporaba mobilnega telefona in alkohol, največji povzročitelji nesreč z najhujšimi posledicami. Hkrati smo vsi samo ljudje in kot govorim dijakom, apeliram tudi na bralce tega zapisa, v prvi vrsti nase. Če se izognemo tem glavnim dejavnikom tveganja za nastanek prometnih nesreč, imamo veliko več možnosti, da bomo »skozi življenje« vozili varno.
Ste žena, mama štirih otrok. Vas družina pri vašem političnem delovanju podpira?
Dragica Sternad Pražnikar: Res, je v prvi vrsti sem mama in žena. To me definira in to je tisto kar je moja »dodana vrednost«, pa ne zaradi klišejskega, morda »cankarjanskega« pojmovanja materinstva. Bili so časi, ko je bilo delo s štirimi malčki naporno, saj na Polzeli ni bilo sorodnikov za pomoč, soprog kot manager je večino časa z doma in bila sem sama s 6 letnim prvošolčkom, 2 letnico, ki sem jo imela večino časa doma, da iz vrtca ne bi nosila okužb dvojčicama-dojenčicama.
Družina, ki me podpira, je moj največji ponos. Mož ve, da sem čustvena, iskrena, da me neizmerno boli krivica in da to niso karakteristike, ki bi bile cenjene oz. dobrodošle v politiki. Moje mnenje glede tega se je skozi leta izoblikovalo in ne strinjam se s stališčem, da v politiko, vrh gospodarstva in sfero t.i. uspešnih sodijo samo ženske, ki funkcionirajo kot moški, ki znajo potlačiti čustva in biti hladne. Tudi ta »svet« potrebujejo žensko energijo, emocije, tudi iskreno ranljivost, materinstvo. Pri tem pa je najpomembneje nekaj, česar se morda v vseh obdobjih nisem dovolj dobro zavedala, da je čas tisti, ki je najpomembnejši. Tudi sama sem 3 leta po rojstvu dvojčic poleg službe počela zgolj to, skrbela za otroke. Nato pride čas, ko je mogoče početi tudi druge stvari. A čas, ki ga damo družini, otrokom, je najboljša investicija in vrednost življenja.
Za vas in družino je tudi vera zelo pomembna. Kaj vam to pomeni?
Dragica Sternad Pražnikar: Vera ima zelo visoko mesto v naši družini. V mojem življenju pa je vera v Boga najpomembnejša in je začetek in konec vsega. Naša družina je doživela grozljivo preizkušnjo, ki je zaznamovala zadnji dve leti. Danes vem, da sem preživela, zmogla samo zaradi neposrednega posredovanja Boga, ki nam je izkazal svojo milost. Ne obremenjujem se s tem koliko in kako to kdo lahko razume. Ogromno so mi pomagale sestre Klarise iz Nazarij, takratni polzelski župnik, zakonska skupina in šele takrat sem doumela moč kontemplativne molitve, življenja. Sicer druge pomoči, besed, nisem sprejemala, popolnoma sem se umaknila v »svet«, kjer je bil prostor zgolj za molitev za sina in skrb za hčere. Izklopila sem vse medije, telefone in ko sem kasneje, čez leto in več izvedela, da morda kdo iz »tega sveta« v tem najhujšem obdobju ni prizanašal, sem zmogla, da za tako osebo molim in želim vse dobro. Sem pa neizmerno hvaležna tisočim ljudem po vsem svetu, ki ste bili z nami v molitvi. To je največ. Čudeži, ki smo jih bili deležni, so me spremenili in danes živim v hvaležnosti brez zamer in obremenjevanja. Ta preizkušnja me je zaznamovala in vem, da so vse, kar ne doprinaša k lepoti, živosti, povezanosti in dobroti tega sveta malenkosti. Da, Bog je v mojem življenju na prvem mestu. Bog pa je ljubezen. Torej ljubezen.
Kako ocenjujete delo te vlade?
Dragica Sternad Pražnikar: Poskušam biti realna pri tej oceni, to je morda lažje, ker sama nisem neposredno udeležena. Mojo trditev, da je začeto delo potrebno nadaljevati, podkrepljuje predvsem mnenje iz terena, ljudi, ki so bili še pred časom na popolnoma drugih bregovih, danes pa iskreno povedo, da so hvaležni, da je v teh težkih časih, polnih izzivov, ta vlada uspela stvari voditi v pravo smer. Napredek in razvoj sta tista, ki sta jih prepričala. Govorim iz realnih pogovorov z ljudmi iz različnih panog. Seveda bi vsakdo izmed nas naredil kaj drugače, a to delo na tak način je potrebno nadaljevati.
Sama sem zagovornica strpnosti, dialoga, moramo sobivati ne glede na naše barve. Naša družina ima prijatelje iz skoraj vseh strank, če govorimo o političnih »barvah« in lepo je, če smo racionalni, kulturni, če znamo realno ocenjevati situacije, dosežke. Moramo se pogovarjati, delati skupaj, saj smo ljudje. Le tako nam bo uspelo.
