Kljub večmilijonskim vlaganjem v informacijski sistem dolgotrajne oskrbe ta še vedno ni v celoti operativen. V praksi se odločbe vseeno izdajajo, kar sproža vprašanja o zakonitosti, strokovnosti in transparentnosti. Strokovnjaki opozarjajo na napake, zaposleni na terenu govorijo o kaosu, odgovornost pa se preliva med več izvajalcev.
Na to je v državnem zboru opozorila poslanka Alenka Helbl, ki je na ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca naslovila pisno poslansko vprašanje.
Težave v praksi
Novi informacijski sistem, ki naj bi povezoval ključne podatkovne baze (ZZZS, CSD-ji, izvajalci storitev), je po navedbah centrov za socialno delo še vedno pomanjkljivo preizkušen. V praksi prihaja do napak pri izdajanju odločb in obračunavanju storitev, kar zaposlene postavlja v negotov položaj. Namesto da bi sistem olajšal delo, ga pogosto otežuje.
Milijoni evrov, a nepopolne funkcionalnosti
Za razvoj sistema je bilo porabljenih že več milijonov javnih sredstev, a njegove funkcionalnosti še niso celovite. Vlada sistem uvaja postopoma in z več izvajalci, kar odpira vprašanja o učinkovitosti in odgovornosti.
Ključna vprašanja poslanke
Poslanka Helbl ministra sprašuje:
-
Kdaj bo sistem dokončno vzpostavljen in bo v celoti omogočal izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi?
-
Katere funkcionalnosti so že na voljo, katere še vedno ne delujejo?
-
Kako bo država zagotovila pravice upravičencev, dokler sistem ne deluje v celoti?
-
Koliko sredstev je bilo že porabljenih in koliko jih je še predvidenih?
-
Na kakšni pravni podlagi odločbe nastajajo brez osrednjega sistema, ki naj bi povezoval podatke?
-
Kako bo zagotovljena pravna varnost uporabnikov?
-
Zakaj je bila izbrana fazna izvedba z več izvajalci in ne enotna rešitev?
Odgovornost in nadzor
Vprašanja se združujejo v eno ključno dilemo: ali vlada sploh nadzira, kaj se dogaja pri uvajanju sistema, ki je ključen za eno najpomembnejših socialnih reform zadnjih let?
Spletno uredništvo
