Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je danes sporočil, da naj bi se večji del mreže za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu vzpostavil do poletja.
Prve odločbe, povezane z novo pravico, napoveduje za jesen, ko naj bi ta v celoti zaživela tudi v praksi. A mnogi opozarjajo, da se izvajanje ključnih elementov dolgotrajne oskrbe še ni začelo – kljub temu, da prispevki že tečejo.
Ministrstvo je sprva napovedalo, da bodo pravice do oskrbe na domu in e-oskrbe začele veljati s 1. julijem. Ta rok se zdaj premika v jesen. Medtem pa je 1. julija stopil v veljavo nov prispevek za dolgotrajno oskrbo – in sicer 1 % mesečno od bruto plače za delavce in delodajalce, ter upokojence. Samozaposleni in kmetje bodo prispevali celo 2 % mesečno.
Po izračunih ministrstva bo letos zbranih približno 255 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa že okoli 700 milijonov. Ta sredstva naj bi služila financiranju novega sistema dolgotrajne oskrbe.
Zakonsko ozadje in politične polemike
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše, ni predvideval dodatnega prispevka. Poslanska skupina SDS je kasneje vložila predlog spremembe zakona, ki bi ukinila obvezno plačevanje prispevka in omogočila, da bi lahko bili družinski oskrbovalci tudi upokojenci. Predlog pa ni dobil podpore v parlamentu.
Kljub temu priprave na izvajanje potekajo. Od januarja letos na centrih za socialno delo že delujejo vstopne točke, kjer bodo uporabniki lahko izbrali želeno obliko oskrbe. Pravica do družinskega oskrbovalca se je začela izvajati že letos, medtem ko naj bi se pravica do oskrbe na domu in e-oskrbe začeli postopoma izvajati z zamikom. E-oskrba vključuje tehnične pripomočke, kot so varovalni telefon in zapestnica z gumbom za pomoč.
Za 1. december je predviden začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe v institucionalnih okoljih in uvedba denarnega prejemka, ki bo odvisen od potreb uporabnika in se bo gibal med približno 90 in 490 evri.
Skepsa v javnosti
Kljub napovedim ostaja precej dvomov glede izvedljivosti načrtovanih ukrepov v postavljenih rokih. Kritiki opozarjajo, da ministrstvo ni dovolj operativno, da se uvedba pravic zamuja, medtem ko se prispevki že zbirajo. Ob tem ostaja odprto vprašanje zaupanja v celovitost in učinkovitost sistema, ki še ni v polnosti zaživel, a že terja obremenitve za državljane.
Spletno uredništvo
