V državnem zboru je koalicija izglasovala dva nova ustavna sodnika – Nino Betetto in Primoža Gorkiča. Kar bi moralo biti zagotovilo večje strokovne moči in pluralnosti, se po besedah poslanske skupine SDS spreminja v nekaj povsem drugega: dobivamo ideološko enobarvno, politično neuravnoteženo ustavno sodišče, kakršnega še nismo imeli.
Namesto pluralnosti – enoumje
Ustavno sodišče je že dalj časa v krizi zaupanja. Z imenovanjem Betettove in Gorkiča pa bo po oceni opozicije to zaupanje še dodatno omajano. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je svojo namero, da oblikuje “čisto” ustavno sodišče, napovedala že prej – zdaj se ta vizija uresničuje. S tem pa Slovenija dobiva vrhovno sodno instanco, v kateri bodo različna mnenja izrinjena, ideološko enoumje pa povzdignjeno.
Afera Jourova in senca nad Accettom
Na problematično podobo ustavnega sodišča meče dodatno senco še afera Jourova. Evropska komisija bo morala, po zaslugi evropskega poslanca Milana Zvera, razkriti podrobnosti o srečanju nekdanje komisarke Vere Jourove s predsednikom ustavnega sodišča Rajkom Accettom. Prav kmalu po tem obisku je ustavno sodišče sprostilo zadržanje Zakona o RTV – brez vsebinske presoje njegove ustavnosti. Danes, po več kot dveh letih, odločitve še vedno ni.
Dvojna merila in levičarski monopol
Zanimivo vprašanje se postavlja samo po sebi: kaj bi se zgodilo, če bi se takšne “čistke” dogajale pod vlado Janeza Janše? Bi ulice še vedno bile mirne? Bi RTV molčala? Dvomljivo. Ko gre za levico, je enoumje predstavljeno kot “strokovnost”, ko gre za opozicijo, pa se nad njo hitro zgrnejo obtožbe o “diktaturi”.
Kdo sta nova sodnika?
Nina Betetto je vrhovna sodnica, ki je sodelovala v senatih, za katere je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitve pravic. Ob tem je pred leti kandidirala tudi za sodnico na tem istem sodišču – a s pičlimi 14 glasovi neslavno propadla.
Primož Gorkič pa je širši javnosti postal znan ob primeru Patria, kjer je ostro napadel odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi sodb. Njegova stališča so bila bolj politična kot pravna – a ravno ta političnost mu zdaj očitno ni v napoto pri napredovanju.
Izgubljeno zaupanje v institucijo
Ko strokovnost in nepristranskost sodnikov zamenjata politična pripadnost in ideološka bližina, ustavno sodišče izgublja svoj smisel – biti varuh prava, človekovih pravic in demokracije. Spomnimo: tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic opozarja, da položaj postaja iz leta v leto slabši in da bo cena, ki jo bo plačala država, vedno višja.
Brez glasu drugače mislečih
Zadnja odločitev o imenovanju novih sodnikov pomeni, da na ustavnem sodišču praktično ne bo več svetovno nazorske manjšine. Brez raznolikosti mnenj pa je tudi vsaka odločitev sodišča manj legitimna. Prav zato v SDS opozarjajo, da Slovenija dobiva ustavno sodišče, ki je vse prej kot varuh demokracije – postaja namreč levičarska arena za utrjevanje privilegijev in politične agende.
Spletno uredništvo
