Ali veste zakaj so se včasih otroci tako veselili cvetne nedelje? Dedki ali očetje so jim dan prej (v soboto) naredili snope, babice ali mame pa si jih okrasile s cvetjem iz papirja in pisanimi trakovi.
Najpomembneje se je zgodilo zjutraj, preden so odšli v cerkev. Vsak snop je dobil na vrh zapičeno jabolko in včasih celo pomarančo.
Po prihodu domov so lahko otroci ta sadež pojedli. Velikokrat pa se je zgodilo, da so se s snopi na poti domov malo ravsali – in potem je bil jok in stok, ker niso opazili, da so izgubili dragocenost, ki je čepela na samem vrhu snopa.
Gospodar je potem z vso skrbnostjo vzel iz snopa eno vejico. Razrezal jo je in naredil male križe. Te križe so potem pritrdili na “štalska” vrata.
Po kosilu pa je cela družina obhodila celotno posestvo. Na vse njive, travnike in v gozd so položili prej omenjene male križe. To dejanje naj bi varovalo družino pred lakoto, posestvo pa pred požarom ali točo.
Če se je čez leto pripravljalo k nevihti, ki je kazala na točo, so v štedilnik hitro vrgli vejico snopa. Spet drugje so vejico prižgali nad blagoslovljeno svečo.
Tako je bilo nekdaj in po vaseh je še danes tako!
Seveda se navade in običaji med našimi vasmi malo razlikujejo, a osnova je vedno ista – blagoslovljeno zelenje v spomin na Jezusa in priprava na zadnji teden pred Veliko nočjo.
Želimo vam blagoslovljeno Cvetno nedeljo in naj bo jutrišnji dan miren, preživet v sožitju in počitku.
