Ste se te dni morda vozili po tej cesti? Potem ste zagotovo opazili, da je skoraj na vsakih nekaj sto metrov postavljen prometni znak.
V vasi Gorenje ob cesti gradijo oporni zid in so zato postavljeni semaforji, ki urejajo izmenično vožnjo po enem pasu.
Že pred to oviro nas znak za grbino opozarja na Gorenjskem klancu – to je tista grbina, ki so jo predlani popravili, zdaj pa se je cesta spet posedla in nastala je res velika grbina.
Vsi ostali znaki so namenjeni zgolj opozarjanju, naj vozniki vozijo počasneje, ker je cesta precej uničena in luknjasta.
Kljub temu, da vozimo počasi, nas ves čas spremlja občutek, da sedimo na kmečkem vozu in se peljemo po makadamski cesti.
Letošnja zima je dodobra poškodovala vozišče in šele zdaj, ko so temperature višje, se opazi vsa uničenost asfaltnih površin.
Nehote se ob tem spomnimo vseh delavcev, ki se dnevno vozijo v Velenje na delo. Si predstavljate koliko stroškov imajo samo z vzdrževanjem svojega prevoznega sredstva?
Lani so v Ljubiji preplastili in res odlično popravili odsek cesta. Toda kaj pomaga, če pa je pred tem odsekom in za njim spet luknja pri luknji.
Za uničenje cestišča najbrž ni kriva samo zima, ampak tudi težki tovornjaki naloženi z lesom.
Naj se za konec še malo pošalimo, čeprav je v vsaki šali tudi kanček resnice:
Velikokrat ob tem pomislimo, le kako bi bilo, če bi bila v Zgornjo Savinjsko dolino speljana tudi železnica. Delavci bi se lahko z vlakom vozili v službo in tudi les bi potoval natovorjen na vagone…
