Najnovejša razkritja nemškega časnika Welt am Sonntag odpirajo novo poglavje v razpravi o vlogi Evropske komisije pri financiranju nevladnih organizacij (NVO) in vplivanju na javno mnenje.
Po njihovem poročanju naj bi Komisija prek programa LIFE zagotavljala sredstva nevladnikom ne le za okoljske projekte, temveč tudi za aktivno lobiranje in pravne akcije, povezane s podnebno politiko EU.
Iz zaupnih dokumentov iz leta 2022 je razvidno, da je Bruselj podrobno določil, kaj pričakuje od prejemnikov financiranja – od sestankov z evropskimi poslanci in priprave objav na družbenih omrežjih, do pisanja usmerjenih lobističnih pisem. Posamezne organizacije naj bi za to prejele do 700.000 evrov.
Po podatkih Welta Evropska komisija letno nameni okoli 15 milijonov evrov za operativne stroške okoljevarstvenih NVO, kot so Friends of the Earth Europe, REScoop.eu in ClientEarth. A razkritja kažejo, da so se ta sredstva uporabljala tudi za sistematične tožbe proti določenim sektorjem, kot so denimo nemške termoelektrarne na premog, in za usmerjanje javnega mnenja v podporo evropski podnebni politiki.
Opozorila o zlorabi vpliva in pomanjkanju nadzora
Evropska poslanka Monika Hohlmeier iz stranke CSU je opozorila, da je šlo za zlorabo sredstev – NVO so po njenem mnenju izvajale organizirane napade na politične nasprotnike evropske podnebne strategije, kar lahko ogrozi neodvisnost zakonodajnega procesa v Uniji.
Pomembnost teh ugotovitev potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča iz aprila 2025, ki je izpostavilo neučinkovit nadzor nad porabo sredstev za podnebne ukrepe. Brez jasnih mehanizmov spremljanja se tako odpira vprašanje legitimnosti takšnega financiranja.
Tudi mediji pod drobnogledom
To ni prvi primer, ko se Bruselj znajde v središču očitkov o ciljno usmerjenem financiranju vplivnih kanalov. Že pred evropskimi volitvami leta 2024 je italijanski časnik Il Fatto Quotidiano razkril, da je EU razdelila okoli 132 milijonov evrov proevropskim medijem z namenom promocije določenih političnih sporočil in kandidatov.
Podobne trditve so se pojavile tudi v poročilu nizozemskega NRC Handelsblad iz leta 2023. Po njihovih ugotovitvah je Komisija sofinancirala številne novinarske projekte in uredniške vsebine, povezane s podnebnim prehodom in migracijsko politiko, pogosto brez jasno označene sponzorirane narave. To vzbuja dvome o transparentnosti in etičnih standardih poročanja.
Spletno uredništvo
