Ali se naša vlada sploh zaveda, da državni proračun ni vreča brez dna?

Po prvih podatkih Ministrstva za finance je imel državni proračun v prvem polletju letos 413 milijonov evrov primanjkljaja. V istem času lani je bil polletni primanjkljaj 124 milijonov evrov, kljub temu, da so na lansko polletje vplivale volitve, epidemija in izbruh vojne v Ukrajini.

Poslanec Franc Breznik je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s primanjkljajem državnega proračuna.

Za vas spodaj objavljamo poslansko vprašanje v celoti.

Po prvih podatkih Ministrstva za finance in po poročanju medijev je imel državni proračun v prvem polletju letos 413 milijonov evrov primanjkljaja. Junijski primanjkljaj pa je znašal kar 190 milijonov evrov.

Primanjkljaj v prvih šestih mesecih pa je za kar 2,3-krat večji kot v istem času lani. Lani je bil namreč polletni primanjkljaj 124 milijonov evrov, kljub temu, da so na lansko polletje vplivale volitve, epidemija in izbruh vojne v Ukrajini.

Ob polletju je tako Vlada Republike Slovenije trošila več, kot si je lahko privoščila in s tem pridelala več kot 400-milijonski proračunski primanjkljaj.

Z Ministrstva za finance so sporočili, da naj bi bila za rdeče številke kriva predvsem energetska kriza, vendar, kot pravi ekonomist Matej Lahovnik, temu ni čisto tako: »Ker je dejansko manj nekaterih izdatkov, manjši so draginjski dodatki kot lani, ni več turističnih bonov, prav tako je treba upoštevati, da so cene energentov močno padle. Res pa je, da so subvencije podjetjem narasle v primerjavi z lani in da bo treba to prevetriti – videli smo primer SIJ, ki je dobila izdatno državno pomoč, kljub temu, da ima rekordne poslovne rezultate, kar je seveda nelogično. In treba se je zavedati, da so tudi izdatki za zdravstvo bistveno višji.«

Ministrstvo za finance je v mesecu juniju vsem ministrstvom poslala poziv naj omejijo svojo porabo in določijo prioritete. Vlada Republike Slovenije pa bo kljub visokoletečim napovedim glede zdravstvene reforme, novega plačnega sistema javnih uslužbencev, gradnje stanovanj, pokojninske reforme itd. morala poskrbeti tudi za stabilnost javnih financ, ob tem pa so tudi pričakovanja sindikatov velika, pobranih davkov pa je manj.

Glede na navedeno sprašuje naslednje:

–       Kako Vlada Republike Slovenije komentira visok primanjkljaj državnega proračuna v prvem polletju letošnjega leta?

–       Katere ukrepe bo Vlada Republike Slovenije sprejela za znižanje primanjkljaja?

–       Ali se Vlada Republike Slovenije zaveda, da državni proračun ni vreča brez dna in da bo morala postaviti prioritete svojega delovanja?

–       Kako bo Vlada Republike Slovenije financirala spremembo sistema plač javnih uslužbencev?

–       Kako bo Vlada Republike Slovenije financirala napovedano zdravstveno reformo in ostale napovedane reforme?

–       Katere prioritete si bo Vlada Republike Slovenije postavila in katere ukrepe bo Vlada Republike Slovenije dejansko izvedla glede na visok primanjkljaj?

 

Spletno uredništvo