Po novoletna hrana je pri nas že kar nekaj generacij nazaj precej kisla – kisla juha, kisla repa, ali kislo zelje pripravljeno na različne načine.
Vse naštete jedi lahko pripravimo prej, tako se izognemo kuhanju na prazničen dan, saj jed samo pogrejemo.
Pa poglejmo nekaj jedi iz kislega zelja, ki so se v teh dneh prav zagotovo našle na vaših krožnikih.
Najbolj znana jed je sarma, ki si jo lastijo Srbi. Nas je zanimalo, če je to res in smo izbrskali podatek, da je beseda sarma v resnici turškega izvora in pomeni zvitek.
Kaj pa segedin – od kod izvira, je to res madžarska jed? In smo poiskali podatke – ima jed ime po madžarskem mestu Szeged?
Ne, jed je menda dobila ime po znani legendi, ki še danes kroži med ljudmi:
“József Székely, znani madžarski dobrojedec, novinar in pisatelj, naj bi vstopil v neko restavracijo tik pred zapiranjem. Natakar mu je povedal, da je vsega zmanjkalo, ostalo naj bi le še nekaj kuhanega mesa in kislega zelja. Székely je naročil, naj pogrejejo vse skupaj, in nastal je segedin.”
V razlagi še preberemo:
“Ta vojvodinsko-madžarski gurmanski posladek namreč ni povezan z madžarskim mestom Szeged, kot je prepričan velik del Slovencev, temveč gre za popačeno izpeljanko iz priimka Jozsefa Székélyja, novinarja in pesnika iz 19. stoletja, ki mu pripisujejo izvirno avtorstvo székelygulyása oziroma székelykáposzte, kot se jed pravilno imenuje po madžarsko.” (vir: https://www.dnevnik.si/1042792970)
Kaj pa jota? Od katerega naroda smo povzeli jed iz mesa, kislega zelja, krompirja in začimb?
No, ta jed je pa naša:
“Jóta je kraška in furlanska narodna samostojna jed oziroma enolončnica. Danes je v Furlaniji skoraj več ne poznajo, medtem ko se je udomačila na Goriškem in povsod po Primorski; splošno je znana kot tipična tržaška posebnost.”
(vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jota_(jed))
Vsem želimo po prazničen dober tek!
