Vzgoja in izobraževanje je tisto, ki oblikuje družbo znanja, kar je eden temeljnih ciljev sodobne evropske skupnosti. Skozi vso zgodovino je ravno šolstvo tisto, ki je imelo in ima največji pomen za ohranitev slovenskega naroda.
Živimo v času, ko se znanje bliskovito hitro spreminja. Stvari, ki smo se jih v šoli učili pred dvajsetimi leti in več, sploh ne držijo več. Učili smo se o državah, ki ne obstajajo več, o glavnih mestih, ki to niso več. Današnji učbeniki zgodovine učijo drugačno zgodovino, kot smo se je učili mi. Kemija se je spremenila, nanodelcev ni bilo, pri matematiki ni bilo množic in ukrivljenih prostorov, pri slovenščini smo imeli samo štiri sklanjatve, danes jih je enajst…
Za uspešno družbo je potrebno sodobno znanje, ki ne temelji na naučenih floskulah. Vir podatkov je lahko google, vir znanja pa je dobro organizirano šolstvo.
Kaj je nintendo generacija?
To je generacija mladih, ki od učiteljev in šole zahteva znanje, uporabno za takojšno uporabo in pri tem nima nobene želje ali potrebe, da bi to znanje obogatili ali nadgradili, raziskovanje jih ne zanima. To je generacija, ki ne sprejema avtoritarnih načinov poučevanja, ne prenese tradicionalnih modelov v šolstvu, ne prenese avtoritete in ni sposobna discipline.
Zakaj so učenci danes tako drugačni od učencev izpred dvajsetih ali tridesetih let?
Zagotovo so k temu v največji meri doprinesle spremembe v družbi. Otroci danes preživijo več časa sami, ker so starši dlje v službah in v tem času so pogosto prepuščeni sami sebi, računalniškim igricam in televiziji. Pri tem jim manjka skrbna in ljubeča roka, ki bi jih vodila skozi razne pasti – pokazala bi jim, kaj je prav in kaj narobe. Pravimo, da so otroci danes razvajeni. Vzgoja zahteva čas in trud, tega pa starši pogosto nimajo. Iz službe prihajajo pozno in so utrujeni, potem je treba pomagati pri nalogah in otrok gre spat. Dneva je konec in za otroka je to v smislu vzgoje še en izgubljen dan.
Tudi enostarševskih družin je vedno več in te so socialno bolj ranljive, poleg tega se je povečalo število zaposlenih žensk, delovni čas pa postaja vse daljši.
Kako je s funkcionalno pismenostjo?
Ta je dandanes izjemnega pomena. Tehnika in tehnologija se nenehno spreminjata, razvijata. Če se ne bomo učili, ne bomo znali uporabljati novih tehnologij in takšna družba vodi v pozabo in propad. Zato je tako pomembno vseživljenjsko učenje. Tu ne gre nujno za formalne oblike učenja, ampak zlasti za neformalne. Učimo se na seminarjih, tečajih, izobraževanjih, ko beremo časopise in revije, kot brskamo po internetu, in s tem pridobivamo nova znanja in se jih naučimo uporabljati v svojem vsakdanu. Tako je manj negotovosti. Nujno se je usposabljati za hitro spreminjajoč trg dela in ker so potrebe delodajalcev vedno večje po strokovno usposobljenih ljudeh, je tudi težnja v družbi ta, da bi bili čim bolj izobraženi.
Kakšno je stanje danes na področju vzgoje in izobraževanja?
Naše šolstvo vleče za seboj breme enoumnega partijskega sistema. Mlada slovenska država je organizirala nove oblike javnega in zasebnega šolstva in poskrbela za učitelje, pri katerih niso več odločujoči ideološki in politični kriteriji, temveč moralni in strokovni. To je šolstvo, kakršnega pozna demokratični svet, ki mu zadnjih dvajset let pripadamo tudi mi. Kako dobro pa nam je/bo uspel ta prehod, bo pokazal čas.
Kako se je razvijalo šolstvo v Šaleški dolini?
V začetku 50ih let je bilo Velenje majhen, nerazvit trg s premogovnikom, ki je obetal veliko delovnih mest. 1953. leta je bilo v premogovniku zaposlenih že nekaj več kot 1500 rudarjev. V Šoštanju so leta 1956 zgradili termoelektrarno, nato se je 1960. tovarna Gorenje preselila iz Gorenja v Velenje in to je bil čas, ko je Velenje postajalo gospodarsko izjemno hitro rastoče mesto. Naraščalo je število prebivalstva in temu se je moralo prilagoditi šolstvo; v stari konjušnici so uredili ne samo osnovno šolo, temveč tudi prvi oddelek vrtca. V desetih letih je skokovito narastlo število šoloobveznih otrok in tako so drugo za drugo odpirali osnovne šole, danes jih je šest (OŠ Antona Aškerca , OŠ Gorica, OŠ Gustava Šiliha, OŠ Livada, OŠ Mihe Pintarja Toleda, OŠ Šalek ter Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje).
Zaradi razvoja industrije so se povečale potrebe po izobraženih delavcih, ki so znali upravljati z modernimi stroji in tehnologijami in v ta namen je bila 1958. ustanovljena Industrijska rudarska šola, ki se je leta 1963 preimenovala v Rudarski šolski center, nato leta 1982 v Center srednjih šol in leta 1996 v Šolski center Velenje. Šolski center Velenje danes ponuja nekaj manj kot 40 programov na šestih šolah (Rudarska , Strojna, Elektro in računalniška šola, Šola za storitvene dejavnosti, Gimnazija, Višja strokovna šola. V sklop ŠCV sodi tudi Medpodjetniški izobraževalni center in Dijaški dom).
Kje so v prihodnosti možnosti za šolstvo?
Socialni kapital je eden redkih razvojnih virov, ki jih imamo Slovenci na razpolago. Zato je pomembno, da vzdržujemo odličnost oziroma nadpovprečne rezultate na vseh ravneh šolstva in na področju znanosti. V današnjem času je šolski sistem preveč zaprt in premalo odziven na potrebe družbe in posameznikov, poleg tega ga ponovno podržavljajo. Brezposelnost med mladimi v Evropi se je najbolj povečala ravno v Sloveniji, ker za naš trg ni primernih poklicnih profilov, v tujini pa zlasti mladi strokovnjaki in znanstveniki z lahkoto najdejo delo.
Šola je danes predraga, še zlasti za starše, ki ob pričetku novega šolskega leta globoko sežejo v žep, da lahko nakupijo zvezke, delovne zvezke, ki jih po možnosti potem nihče ne uporablja, pisala takšna in drugačna… Smiselno bi bilo, da bi učenci in dijaki dobili v brezplačno uporabo tablične računalnike. Potem odpadejo drage in težke torbe, polne zvezkov in knjig, ki krivijo otroške hrbte. Poleg tega je svinčnik in papir preživeta oblika. V nobeni službi se ne piše več na roko, nobenih poročil ne oddajamo napisanih na roko. Otroci so z računalniki zelo spretni. Namesto učbenikov imamo na voljo e-gradiva, ki smo jih pomagali pripravljati tudi učitelji na Šolskem centru v Velenju. Gre za brezplačna gradiva, ki jih je mogoče dobiti na spletu.
Kako si predstavljate izhod iz krize v šolstvu?
Potrebujemo poenoten sistem financiranja v celotni izobraževalni vertikali
Ustrezno prenovo učnih načrtov in študijskih programov
Intenzivnejšo notranjo in zunanjo evalvacijo na vseh ravneh izobraževanja
Pomembna je uvedba fleksibilnejših oblik zaposlovanja z možnostjo izločitve iz plačnega sistema javnih uslužbencev
Dodatne spodbude za vzgojne in izobraževalne ustanove v depriviligiranih območjih
S spodbujanjem podjetništva na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja
S spodbujanjem notranje in zunanje mobilnosti učencev, dijakov, študentov ter zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah
Z novim načinom imenovanja ravnateljev in direktorjev centrov
Z uspešnejšim črpanjem evropskih sredstev za potrebe izobraževanja, znanosti in športa.
Alenka Gortan
