Za to, da se ne bom pridružila stavki šolnikov, je več razlogov
Prvič. Stavka, če malo pomislimo, je izraz nezadovoljstva zaposlenih z delodajalcem. Delodajalec bodisi preslabo plača delavca ali pa delavcu ne omogoča primernih delovnih razmer. Delavec nato svoje nezadovoljstvo z delodajalcem izrazi s stavko.
V primeru stavke šolnikov je naš delodajalec država. V imenu države je to ministrstvo za šolstvo in za ministrstvo sama gospa ministrica. Do tod je vse v redu. Stavkamo, ker nam država ne uredi delovnih razmer in ker imamo prenizke plače.
Na plakatu, s katerim sindikalist vabi šolnike, naj se pridružimo stavki, na dnu opazimo pripis ministrice: JAZ SEM Z VAMI. Oprostite, kakšen nesmisel je pa to? Učitelji stavkamo, ker se ne strinjamo z njenim (ne)delom, ona pa je z nami in skupaj z nami proti temu, kar sama počenja, in proti svojemu ministrstvu. Koga vlečeta sindikalist in ministrica za nos? So učitelji res tako nespametni, da te prozorne finte ne vidijo?
Drugič. Dvig plač v šolstvu. Če bodo učitelju dvignili plačo za 20 ali 40 evrov, to seveda ni zanemarljivo. Skoraj pol tanka bencina. Vendar pa se s tem, roko na srce, kakovost učiteljevega življenja in status učitelja v družbi ne bosta izboljšala. Ko sem bila oktobra na Portugalskem s projektom Stem (Erasmus + mednarodni projekt), smo učitelji iz več držav primerjali plače in delovno obveznost. Ko sem jim povedala, kakšno je stanje v Sloveniji, so zvečer vztrajali, da mi bodo plačali večerjo! Kakovost učiteljevega življenja bi se povečala, če bi bila učiteljeva plača primerljiva z zahodnoevropskimi plačami, torej 4.500 do 5.500 evrov in bi moj mož, ki je delavec in dela v treh izmenah, dobil plačo 3.000 evrov, kot jo dobi delavec na podobnem delovnem mestu v Avstriji ali Franciji. Ja, potem bi se kvaliteta življenja učiteljev (in vseh drugih) v Sloveniji bistveno izboljšala. Tega pa ta vlada ni sposobna narediti. In dvig plač za 20 evrov je spet samo politični nateg.
Tretjič. Učitelje sindikalist skupaj z vladajočo levico izrablja za predvolilno kuhinjo. Ko bodo učitelji dobili višjo plačo (tudi če gre le za 20 evrov), bodo rade volje volili isto opcijo kot doslej v pričakovanju (nasedamo obljubam), da se bo rast plač odslej redno in strmo nadaljevala, ko nam gre tako dobro, kot kažejo (zlagani?) kazalniki.
Četrtič. Zahteve sindikatov se ne nanašajo niti na eno vsebinsko spremembo v šolstvu. Vsi vemo, da so učni načrti prenatrpani, da je kurikulum zastavljen tako, da otroke in mladostnike zasipa z informacijami in ob tem, da šola zavira ustvarjalnost in ukaluplja mlade glave, deluje po enakih principih (seveda s sodobnimi učnimi pripomočki), kot je delovala šola od časa razsvetljenstva naprej. Potrebne bi bile korenite spremembe. Sindikat se ne more in ne sme vpletati v učne načrte, lahko pa učitelji prek njega pritisnemo na zavod za šolstvo in ministrstvo, da se lotita tega problema in ga rešita. Predstavljam si, da odgovorni najverjetneje nimajo vizije − otroke je treba v sodobni šoli naučiti, kako in od kod pridobiti kvalitetno in zanesljivo informacijo, jo ločiti od lažnih novic, kako informacije povezati med seboj v nekaj čisto novega, in slednjič, kaj storiti z inovacijo. Tu pa nastopi element vzgoje. Ena in ista informacija (inovacija, snov, ideja) je lahko za človeštvo velika pridobitev (na primer dinamit ali atomska energija), če pa se znajde v rokah človeka, ki mu je tuja morala, etika, empatija, pa je lahko usodna za ves svet.
Petič. Visoka gospodarska rast bi morala biti priložnost za znižanje davčnih obremenitev državljanov. Spreminjajo se davki v Švici, znižujejo dohodnine v Avstriji, na Hrvaškem, davčne spremembe uvajajo v Italiji, pravzaprav vse naše sosede delajo na tem, da bi bili ljudje bolj zadovoljni. Le pri nas vztrajamo pri čezmerno visokih davkih, pa naj gre za DDV ali za dohodnino. In tudi prispevki so relativno visoki. Namesto stroška za stavko in tistih 20 ali 40 evrov, za katere se poteguje sindikat, lahko država precej preprosto reši dvig plač vsem zaposlenim tako, da zniža DDV. S tem bi se plača dvignila za 400 evrov na letni ravni vsem delavcem.
Za konec. Sindikat deluje torej PROTI delodajalcu, to je proti ministrstvu za šolstvo in proti ministrici. In dokler bo sindikat navidezne stavke prirejal v dogovoru z ministrico in dokler bo ministrica na plakate pisala JAZ SEM Z VAMI, mene sindikat ne bo videl, pa če mi kolegi grozijo ali ne.
Alenka Gortan
