Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi samomora vsako leto umre več kot 300 oseb, približno 25- krat toliko pa jih samomor poskuša narediti. Pod to statistiko so zapisane zgodbe posameznikov, ki so zaradi različnih razlogov podvomili v smisel lastnega življenja.
Že četrto leto zapored je v sklopu svetovnega dneva preprečevanja samomora potekala simbolična akcija Prekolesarimo svet, pobudnik akcije pa je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. V Sloveniji poteka v organizaciji NIJZ, Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, Slovenskega centra za raziskovanje samomora- Inštituta Andrej Marušič (UP IAM) in Slovenskega združenja za kvaliteto življenja- Ozara.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se tekom življenja z duševnimi težavami srečal vsak četrti posameznik.
Statistika umrljivosti kot posledica samomora v Sloveniji v letu 2016 po podatkih Mednarodne zveze za preprečevanje samomora Živ?Živ!
Samomorilski količnik, ki pojasni število umrlih zaradi samomora na 100 tisoč prebivalcev, je v lanskem letu znašal 17,97, za moške 28,71 in za ženske 7,40. V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v lanskem letu umrlo skupaj 371 oseb, od tega 294 moških in 77 žensk. Razmerje med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8. Samomorilski količnik leta 2016 je sicer najnižji v zadnjih nekaj desetletjih, hkrati pa tudi precej pod dolgoletnim povprečjem. Razlogi za upad naj bi bili večplastni. V zadnjih nekaj letih so se okrepile preventivne dejavnosti ter povečala dostopnost do pomoči, predvsem v nevladnem sektorju.
Doc. dr. Saška Roškar iz NIJZ je povedala: “Dejstvo, da je v zadnjih nekaj letih umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla, je vzpodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja samomora.”
Samomor v Sloveniji namreč še vedno predstavlja velik javnozdravstveni problem, gledano širše, pa Slovenija še vedno sodi med tiste države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene.
“Glede na umrljivost zaradi samomora je Slovenija namreč še vedno nad evropskim povprečjem, kjer pa je v zadnjih nekaj letih podobno kot v Sloveniji, opaziti precejšen upad umrljivosti zaradi samomora”, je še dodala doc. dr. Saška Roškar.
V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti z naraščanjem starosti in v vzhodnih statističnih regijah (Koroška, Savinjska), medtem ko je pojavnost samomora v zahodnih statističnih regijah nižja.
Savinjska statistična regija po podatkih za leto 2016 po količniku umrljivosti na drugem mestu
Po bazi umrlih NIJZ je mogoče preveriti količnike samomora v različnih statističnih regijah. Med slovenskimi regijami je tako prednjačila Koroška, na drugem mestu je bila Savinjska, sledili pa sta Posavska in Zasavska. V Savinjski statistični regiji je samomorilski količnik znašal 24,72, od tega za moške 36,83 in za ženske 12,58. Na Koroškem je ta znašal 25,35, na Posavskem 21,14 in na Zasavskem 20,88.
Če količnik samomora podamo po starostnih skupinah, podatki kažejo, da je bil ta najvišji v starostni skupini od 50 do 59 let, znašal pa je 27,98.
