Kaj ste na ministrstvu naredili za to, da se vinogradništvo ne bi opuščalo?

Celotno poslansko vprašanje objavljamo spodaj:

Spoštovani,

zaradi vse več negativnih dejavnikov v vinogradništvu se vinogradniki odločajo za posek vinogradov in posledično v veliki meri za opustitev dejavnosti. Med najpomembnejše vzroke za posek vinogradov v zadnjem obdobju lahko štejemo bolezen trte »Zlato trsno rumenico« ter tudi popolnega uničenja vinograda zaradi toče.

V poročilu o stanju kmetijstva za leto 2022 so na Inštitutu za kmetijstvo navedli naslednje zaskrbljujoče podatke o upadanju kmetijske dejavnosti.

Še posebej zaskrbljujoč je močen upad dejavnosti vinogradništva, kjer se za leto 2022 v primerjavi z letom 2021 zaznava veliko zmanjšanje vinogradov ter vinogradniške dejavnosti.

Zmanjšuje se površine in število vinogradnikov, kar je še posebej izrazito v Podravju. In sicer smo v letu 2021 v Sloveniji beležili 26790 vinogradnikov, leta 2022 pa le še 25500, kar pomeni, da se je število samo v zadnjem letu zmanjšalo za 1290 vinogradnikov.

V letu 2021 smo v Sloveniji beležili 14483 hektarjev (ha) vinogradov, leta 2022 pa le še 14195 ha vinogradov, kar pomeni, da se je število samo v zadnjem letu zmanjšalo za 288 hektarjev vinogradov.

Še izraziteje se je stanje poslabšalo v Podravju, kjer je bilo leta 2021 11697 vinogradnikov, kar je 43 % vseh vinogradnikov v Sloveniji. V letu 2022 je teh le še 10987, kar pomeni zmanjšanje števila vinogradnikov za 710 vinogradnikov, kar pomeni, da se je število vinogradnikov najbolj zmanjšalo prav v Podravski regiji (kar 55 % zmanjšanje števila vinogradnikov od skupnega števila zmanjšanja vseh vinogradnikov v Sloveniji se je zgodilo v Podravju).

Prav tako se je v Podravju najbolj zmanjšala površina vinogradov in sicer za 186 ha, kar v nadaljevanju pomeni; kar 65 % zmanjšanje površin vinogradov od skupnega števila zmanjšanja vseh površin vinogradov v Sloveniji je bilo v Podravju.

Te številke bodo zaradi Zlate trsne rumenice za leto 2023 še slabše, predvideva se namreč še petina poseka vseh površin vinogradov zaradi te bolezni. To bi bila prava katastrofa, zaradi katere se bodo naši lepi vinorodni griči zaraščali ter bodo nastajala nova degradirana območja, kot se nam je zgodilo v Halozah.

Kar nekaj vinogradnikov iz Slovenskih goric razmišlja o dokončnem poseku svojega vinograda. In kateri so dodatni vzroki za poseke? Takole pravi eden od mlajših vinogradnikov: »Vsako leto mi enkrat pozebe ter po dva krat stolče pridelek, ali pa dva krat pozebe in nato še eno desetino uniči Zlata trsna rumenica«. Ostanejo pa stroški in grenak priokus, da država mačehovsko ne naredi nič. Prav tako ni mladih prevzemnikov in nikogar, ki bi nadaljeval s tradicijo pridelave dobrega vina.

Tako tudi vinogradi izginjajo drug za drugim, zato me kot poslanca navdaja skrb.

Zaradi tega g. Šarca, ministra za obrambo v funkciji ministra za kmetijstvo sprašuje:

1. Kaj ste na ministrstvu naredili za to, da se vinogradništvo ne bi opuščalo ter da bodo posekani vinogradi obnovljeni ter hribi obdelani?

2. Kakšni ukrepi bodo sprejeti za omejevanje bolezni trte »zlate trsne rumenice«?

3. Ali se nadzira striktno izvajanje poseka obolelih trt, da se bolezen iz obolelega vinograda ne bi prenesla na sosednji vinograd/vinograde?

4. Kaj predlagate lastnikom malih hribovskih kmetij, tudi tistim, ki opuščajo dopolnilno dejavnost vinogradništva? S katero kmetijsko kulturo naj se ukvarjajo, da se jim bo še splačalo kmetovati, ter kaj naj zasadijo namesto posekanih vinogradov?

5. Kakšne ukrepe ste uvedli, da bi zmanjšali ukinjanje kmetijske dejavnosti in manjšanje števila kmetij nasploh ter kakšni so rezultati teh aktivnosti?

Spletno uredništvo