V Poslanski skupini SDS pričakujejo, da bodo vlada, koalicija, predsednica državnega zbora in službe državnega zbora nemudoma prenehale z oviranjem njihovega dela.
Septembra 2022 je predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič zavrnila posredovanje pisne poslanske pobude Žana Mahniča ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu v zvezi s testiranjem na prepovedane droge ter pisno poslansko vprašanje Anje Bah Žibert ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan v zvezi z izjavo o vojni in odnosu do žrtev ter Vladi RS v zvezi z izjavo ministrice za pravosodje, in sicer z obrazložitvijo, da ne ustrezata pogojem 240. člena Poslovnika državnega zbora. S tem dejanjem je predsednica državnega zbora samovoljno in nedopustno tolmačila vsebino pobude in vprašanj. Edino pristojnost, ki jo ima kot predsednica, ji daje 248. člen Poslovnika državnega zbora, ki narekuje, da »predsednik državnega zbora pisno poslansko vprašanje ali pobudo takoj pošlje vladi oziroma ministru ali generalnemu sekretarju vlade.«
Od začetka leta 2023 so se sklicevale nujne in izredne seje s strani koalicijskih predsednikov odborov in predsednice državnega zbora iz danes na jutri. Zakoni se na predlog vlade sprejemajo samo po nujnih postopkih. Kot da v Sloveniji vladajo izredne razmere. Takšno ravnanje onemogoča delo opozicije, ki v svojem bistvu predstavlja tisti del državljanov, ki ni volil vladnih strank.
Konec letošnjega januarja je predsednica državnega zbora znova kršila Poslovnik DZ zavrnila posredovanje pisnega poslanskega vprašanja mag. Karmen Furman ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, saj so se pojavile neuradne informacije, da ima minister kirurg prepoved dela v javnih zdravstvenih zavodih na sekundarni ravni.
Na današnjem nadaljevanju redne februarske seje državnega zbora bodo poslanci med drugim obravnavali novelo Zakona o javnem naročanju. K slednji so na desni strani skladno s Poslovnikom državnega zbora v Poslanski skupini SDS vložili amandma, ki se glasi:
»Vlada Republike Slovenije v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o analizi posledic razveljavitve sistema referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala, ki bi cene medicinskega materiala v Sloveniji približal primerljivim cenam v drugih državah Evropske unije ter Državnemu zboru Republike Slovenije v roku dveh mesecev predlaga zakonske rešitve, ki bodo dosegale cilje sistema referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala ter cene medicinskega materiala v Sloveniji približale primerljivim cenam v drugih državah Evropske unije.«
Spomnimo. Ena prvih potez vlade Roberta Goloba je bila ukinitev Urada za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme, ki je bil ustanovljen pod prejšnjo vlado Janeza Janše. Uvedba referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala bi pomenila, da bi se cene medicinskega materiala v Sloveniji končno približale primerljivim cenam v drugih državah Evropske unije. Da je šlo pri noveli Zakona o javnem naročanju za prvi resen korak v spopadu s korupcijo v slovenskem zdravstvu, so povedali mnogi ugledni slovenski zdravniki in združenja, denimo Marko Noč in združenje zdravstvo.si. Ker je aktualna vlada urad ukinila, v Poslanski skupini SDS menijo, da bi bilo nujno potrebno analizirati posledice razveljavitve sistema referenčnih cen.
Spletno uredništvo
