Reformacija ali protestantizem ni bilo le versko, temveč tudi kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, ki si je prizadevalo preurediti (reformirati) rimskokatoliško Cerkev.
Začetnik reformacije – protestantizma je bil nemški duhovnik, avguštinski menih, Martin Luther. Luther je prišel v nesoglasje z Rimskokatoliško cerkvijo glede razlage Biblije in glede prodaje odpustkov. Takrat je veljalo, da so grešniki po smrti določen čas kaznovani in kazen je bilo mogoče skrajšati z odpustki, ki so bili naprodaj in kar je odobril papež. Med prodajalci je bil na primer Johann Tetzel, zastopnik mainškega nadškofa Albrehta, ki je s prodajo odpustkov bajno obogatel. Ljudje so odpustke razumeli kot odkupnino za prihodnje grehe.
Luther je menil, da je prodaja odpustkov nezaslišana. V jeseni 1517 je napisal 95 tez, s katerimi je cerkev obtožil finančne, doktrinarne in verske zlorabe. Verjetno si ni želel zanetiti takšnega upora, kot ga je – želel si je, da bi se cerkev reformirala. Izvode svojih tez je poslal mainškemu nadškofu Albrehtu in nekaterim drugim cerkvenim dostojanstvenikom, pribijanje tez na vrata cerkve pa mnogi zgodovinarji jemljejo za bajko. Škof Albert je teze poslal v Rim, kjer so Luthra označili za heretika in izdali nalog za aretacijo, a je Luthru uspelo pobegniti. Osem let kasneje (1525) se je poročil s Katarino von Bora, nekdanjo redovnico in to leto velja za uradno dovoljenje evangeličanskim duhovnikom, da se poročijo. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, v nekdanjem samostanu Augusteum und Lutherhaus sta živela mirno in skromno. Luther je bil na stara leta hudo bolan, svojo zadnjo mašo je daroval tri dni pred smrtjo v Eislebnu 15. februarja 1546. Pokopan je v cerkvi v Wittenbergu.
Sto let pred Luthrom je podobno razmišljal češki verski reformator Jan Hus, ki so ga sežgali na grmadi, pred Husom pa Anglež John Wycliffe. Med pobudniki reforme sta bila tudi Luthrova sodobnika Erazem Rotterdamski in Tyndale iz Anglije. Vendar prejšnja gibanja, četudi so imela močan naboj, niso privedla do takšne revolucije, kot jo je zanetil Luther in sicer iz preprostega razloga – v času Luthra je Guttenberg že iznašel tiskarski stroj s premičnimi črkami in tiskarne so bile takrat že v 60 mestih po Nemčiji in še v 12 drugih evropskih državah. Tako so Luthrovih 95 tez natisnili – morda celo brez njegovega dovoljenja – in jih razdelili med ljudi. S tem reforma ni bila več stvar peščice ljudi okrog Luthra.
Protestantizem se je po letu 1530 širil tudi po Sloveniji, zlasti med meščanstvom, kasneje tudi med plemstvom. Leta 1530 je kranjski deželni glavar Kacijaner zahteval, da je potrebno ostro nastopiti proti protestantskemu krožku, nakar je pet let za tem v Ljubljano prišel službovat Primož Trubar, ki je sprva deloval v cerkvi sv. Nikolaja, nato pa so ga premestili in naslednji deželni glavar Nikolaj Jurišič je leta 1540 dosegel, da je Trubar moral zbežati v Trst.
Zmotno je mišljenje, da smo v času Trubarja Slovenci dobili prvo pisano besedo – najstarejši zapisi v slovenščini so Brižinski spomeniki, nastali okrog leta 1000 (listine, na katerih so zapisane splošna spoved ter pridiga o grehu in pokori), sledila sta Rateški (Očenaš, Apostolska vera) iz 14. stoletja in Stiški rokopis (Češčena bodi, kraljica) iz 15. stoletja. Drži pa, da smo Slovenci s Trubarjem dobili prvo slovensko tiskano knjigo (Katekizem 1550, ki mu je Trubar dodal še kratek Abecednik na osmih straneh, da bi se ljudje lahko naučili brati in pisati). Ostali pisci tedanjega časa so bili Jurij Dalmatin, ki je prevedel Sveto pismo leta 1584 in za 200 let postavil temelj slovenskega jezika, Adam Bohorič z Zimskimi uricami (Arcticae horulae), slovnica iz leta 1584, kjer izpopolni Trubarjev črkopis ter Sebastjan Krelj z Otročjo Biblijo.
V manj kot 50 letih (v času protestantizma) je pri nas izšlo več kot 50 slovenskih knjig.
S Trubarjem prinese protestantizem v slovenski prostor šolanje kmečkih otrok – v času Trubarja je na Slovenskem delovalo 40 šol, v katerih so opismenjevali mlade. Po Trubarjevih navodilih so v vaških šolah učili slovensko pisanje, slovensko branje in slovenski katekizem. Poleg nemških in latinskih so peli tudi slovenske pesmi.
Dan reformacije oziroma protestantizma v Sloveniji praznujemo kot državni praznik od leta 1992.
Napisala: Alenka Gortan
Viri: SŠM, Reformacija na Slovenskem (http://www.evang-cerkev.si/kategorija-zgodovina/), https://www.iucbeniki.si/slo9/2382/index4.html; Ministrstvo za kulturo http://www.mk.gov.si/si/500_let_reformacije/)
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IC2UAZV6/5074121d-8d4e…/PDF
