Žiga Žibert, upravitelj premoženja, Foto: Barbara Zajc

Po padcu tečajev svetovnih delnic v prvem tednu julija je drugi teden novega polletja prinesel rast cen delniških naložb. Za pozitivno presenečenje je poskrbela raven inflacije, ki se je v ZDA spustila že dvanajstič zapored, kar pa bi lahko vodilo v spremembo monetarne politike ameriške centralne banke (Fed). Bo Fed 26. julija zadnjič dvignil obrestno mero?

Vlagatelji v ameriške delnice so si po nekoliko daljšem negativnem nizu oddahnili, saj sta tako osrednji indeks S&P kot tehnološko usmerjen indeks Nasdaq teden, merjeno v dolarjih, zaključila v zelenem. Razlog je objava o inflaciji za mesec junij, ki se je v ZDA na letni ravni spustila na 3 %. Pozitivno je presenetila tudi objava jedrne inflacije, ki izključuje nihanje cen hrane in energentov, ki je mesec junij prav tako končala nižje od pričakovanj analitikov. Pogled v drobovje inflacijskih podatkov nam razkrije, da se inflacija upočasnjuje v vedno večjem številu kategorij, kar pa bi lahko pomenilo, da je bil mesec junij tudi prelomnica pri oblikovanju mnenj o tem, koliko mora Fed še zategniti pas. Padale so tako cene rabljenih vozil in storitev, medtem ko so se cene najemnin dvignile le za 0,1 %, kar je najmanj od konca leta 2022. Zelo spodbuden pa je bil tudi podatek o vrednosti indeksa cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (PPI), ki je v juniju upadel na 2,4 % in je že blizu ciljne inflacije. Na drugi strani pa je novica o možnem preobratu denarne politike ameriške centralne banke nižala zahtevano donosnost tako državnih dolžniških papirjev kot dolarja, ki je teden zaključil najnižje v zadnjih 14 mesecih. Konec tedna je potekal v znamenju poročanja rezultatov poslovanja večjih ameriških bank in podjetij, ki delujejo v sektorju zdravstva, za drugo četrtletje letošnjega leta. Naraščajoče obrestne mere, ki so presenetile mnoge ameriške banke, so za večje banke po rezultatih sodeč blagoslov. Najbolj je presenetila banka JPMorgan Chase & Co., ki je poročala izjemno dobre poslovne rezultate in poleg tega še dvignila napovedi za rast dobička iz naslova posojil za konec letošnjega leta. Odlične rezultate pa je predstavil tudi ameriški zdravstveni konglomerat UnitedHealth, ki je po skromnem letu znova dosegel odlično rast prihodkov in prav tako izboljšal svoje napovedi za konec letošnjega leta. V Evropi zapisnik junijske seje Evropske centralne banke (ECB) ni prinesel presenečenja, saj je večina članov svetaglede na inflacijske podatke v Evropi podprla višanje ključne obrestne mere v višini 50 bazičnih točk vsaj še dvakrat v letošnjem letu. Za Evropo bolj vzpodbudna je bila novica o dobavi zemeljskega plina z Norveške, ki se je znova začela krepiti, kar je še dodatno znižalo ceno zemeljskega plina, ki je tako najnižje v letu 2023. Izjemno pa je bilo tudi norveško odkritje največjega zalogovnika fosfatne kamnine, ki se uporablja predvsem za kmetijska gnojila in izdelavo sončnih celic ter avtomobilskih baterij. Po rasti v sredini tedna pa se je konec tedna pocenila tudi nafta. Razlog za to je predvsem v vnovični dobavi nafte iz Libije, kjer je bilo črpanje zaradi protestov ustavljeno, in poročilu Mednarodne agencije za energijo (IAE), ki zaradi upočasnitve gospodarske rasti večjih držav napoveduje manjše povpraševanje po nafti. Tako je cena nafte brent teden zaključila pod 80 dolarjev za sod. Na Kitajskem je bila med vlagatelji pozitivno sprejeta odločitev kitajske vlade, ki je napovedala podaljšanje finančnihspodbud, namenjenih nepremičninskemu sektorju. Zatiranje tehnološkega sektorja pa se očitno bliža koncu. Kitajska vlada je po treh letih končala preiskavo proti tehnološkemu velikanu Ant, ki bo tako plačal manjšo kazen, kot je bila sprva predvidena. Na drugi strani na Kitajskem niso bili nič kaj spodbudni podatki o izvozu, ki se je junija na letni ravni znižal za kar 12,4 %. Ob slabih makroekonomskih podatkih in znižanju jedrne inflacije na le 0,4 % na letni ravni, vlagatelji računajo na nov paket spodbud, posledično pa je indeks MSCI China v preteklem tednu pridobil kar 3,62 %.
 

Opozorilo: Ta dokument je pripravila in izdala družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska ulica 48, Ljubljana, [email protected], ki je nadzorovana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Dokument prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 11. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS št. 77/2018 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZTFI-1), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega dokumenta. Dokument prav tako ne pomeni naložbenega priporočila iz 20. člena Uredbe o zlorabi trga (Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga, v nadaljevanju: Uredba o zlorabi trga). Informacije so bile pridobljene na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere avtor meni, da so verodostojne, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 7. členu Uredbe o zlorabi trga. Družba NLB Skladi ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta dokument. Omenjeni podatki v tem dokumentu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javne ponudbe vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Družba NLB Skladi je in bo sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem dokumentu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi in portfelji strank gospodarjenja s finančnimi instrumenti, ki jih upravlja družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Oseba, ki v tem dokumentu podaja mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njo povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investira tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podaja mnenja. Razmnoževanje prispevka, delno ali v celoti, brez izrecnega dovoljenja avtorja ni dovoljeno.

Avtor prispevka: Žiga Žibert, upravitelj premoženja

Oglaševalska vsebina