Marjan Golavšek, kmetovalec iz Matk pri Preboldu, prav tako pa podpredsednik
Kmetijsko-gozdarske zbornice, je bil gost tokratnega našega intervjuja.
Zanimalo nas je predvsem kakšno je njegovo mnenje o vzdrževanju naših gozdov in
upravljanje z njimi.
Kot nam je znano, se poklicno ukvarjate z rejo piščancev in pridelavo bučnega olja. Še
drži ta naša navedba ali pa se je v teh letih kaj spremenilo?
Drži vendar poleg naštetega se sedaj dodatno ukvarjamo še z pridelavo zelja
katerega tudi kisamo.
Če se po vaši kratki predstavitvi kar dotaknemo obstoječih problemov na političnem parketu Slovenije.
Kakšno je vaše mnenje o trenutni ministrici za kmetijstvo – Pivčevi? Ste kot kmetovalec
zadovoljni z njenim delom? Imate občutek, da se problemi v kmetijstvu rešujejo v pravo
smer?
Ministrica po mojem mnenju dela dobro kar sicer ne pomeni, da se katera
zadeva nebi dala rešiti bolje predvsem pa hitreje. Zelo uspešno ocenjujem
njeno delo v čase korona krize. Morda bi bilo potrebno na ministrstvu
narediti tudi nekaj kadrovske osvežitve kar bi prispevalo k učinkovitejšemu
delo.
Kot podpredsednik gozdarske zbornice imate najbrž tudi vpogled v to problematiko.
Ali je res kar pišejo nekateri mediji, da na nenavaden način izginja les iz naših gozdov in
da naj bi imela Slovenija zaradi tega izgubljenih kar nekaj tisočakov na dan?
Na ta problem se opozarja že leta. V prejšnji ureditvi, ko so bili državni
gozdovi v okviru sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pri čemer je na nek
način država izgubljala zaslužek prek nizkih koncesij, ki so jih plačevala
gozdna podjetja. Z ustanovitvijo posebnega podjetja pa se je očitno z
izčrpavanjem in ne pravilnosti le še nadaljevalo kar pa državi povzroča
veliko finančno škodo.
Predvidevamo, da je za uspešno delovanje gozdnega gospodarstva potrebna tudi ustrezna zakonodaja.
Ali Slovenija ima urejeno in nebirokratsko obravnavo zakonskih predpisov na tem
področju? In podvprašanje – kaj bi se po vašem moralo spremeniti, da bi dobili svojo
lesno industrijo nazaj in da se naš kakovosten les ne bi izvažal v takšnem obsegu?
Slovenija bi potrebovala sodobno in času primerno zakonodajo. Sistem
gozdnogospodarskega načrtovanja in upravljanja z gozdovi v Sloveniji še
vedno temelji na strokovnih osnovah, ki so bile postavljene v daljnem letu
1946. Družbeno ekonomski sistem, zakonodaja in odnos do lastnine, so se od
takrat močno spremenili, prihaja tudi do občutnih klimatskih sprememb,
ujme nam vsakih par let popolnoma spremenijo gospodarske razmere v
gozdovih, slovenski gozdarji pa še vedno razmišljajo (načrtujejo) tako, kot
pred mnogo leti .
Spremembe organiziranosti javne gozdarske službe in spremembe v načinu
načrtovanja in upravljanja z gozdovi so nujno potrebne zaradi družbenih
sprememb in novih razmerij v družbi, ki so se zgodile v Sloveniji v zadnjih
30 – ih letih. Kljub glasnemu zagotavljanju politike in pristojnih na
resornemu ministrstvu, da se pripravlja reorganizacija Zavoda za gozdove,
ter sprememba gozdarske in lovske zakonodaje do sprememb enostavno ne
pride.
So morda na vaši mizi že konkretni predlogi, kako bi se dalo to doseči ali pa so za zdaj to
samo še pobožne želje lastnikov in upravljavcev gozdov?
Ja nekaj predlogov je že na mizi in sicer s strani lastnikov gozdov je predlog
za racionalizacijo in zmanjšanje administrativnih ovir na področju
gozdarstva. Kar precej dela nas čaka v prihodnje na tem področju.
Za vse odgovore se vam najlepše zahvaljujemo in vam želimo še naprej uspešno delo –
tako na kmetiji, kot tudi v politiki.
SAŠA novice
