Že nekaj časa v javnosti močno odmeva zgodba o pranju denarja v naši največji državni banki. O aferi NLB, ki bi počasi že lahko pristala v »košu mater vseh slovenskih afer«, se sedem let ni vedelo ničesar. Javnosti zakrito dejstvo, da se je v teh letih v demokratični državi članici EU opralo za milijardo dolarjev denarja brez kakršnegakoli nadzora za to odgovornih institucij, in to iz države, ki je bila pod mednarodnim embargom, ne more biti le namig o teoriji zarote. Zgodba v obsegu dogajanja, ki je bil prikazan se sploh ni odvijala, bi lahko rekli, saj zgodba o pranju denarja meji že skoraj na neverjetno.
Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v državnem zboru mag. Branko Grims je nedavno opozoril na odpoved vseh kontrolnih institucij, med njimi Urada za preprečevanje denarja in ob tem namignil, ali se lahko pri vsem tem vprašamo, če nismo slučajno imeli Urada za pospeševanje pranja denarja.
Da se o takih potezah ni vedelo ničesar, predvsem pa, da se je izredno uspešno prikrival izvor denarja, pa je Grims pojasnil, da je za to zadevo “vedelo ogromno ljudi takratne oblasti, preprosto rečeno kar nekaj sto ljudi, zanesljivo pa so med njimi bili tudi novinarji”. Ob dejstvu, da je NLB podjetja v lasti iranskega državljana, ki je denar kar preko Proklika nakazal na okoli 9 tisoč različnih računov, oprostila vsakršne provizije, je teza, da se za dogajanje ni vedelo, absurdna. Kot navaja Požareport, je policija celo priznala, da je vedela, kaj se dogaja, vendar ni ukrepala, ker naj za ukrepanje ne bi bilo dovolj dokaznih standardov. Zanimivo pa je, da pa je dokazov za sum pranja denarja le bilo dovolj pri tujih bankah. Te so celo zavračale izvrševanje transakcij, pojavilo se je precej reklamacij, a NLB ob vsem tem ni ukrepala. Iz vsega tega bi bilo mogoče celo razviti novo afero, saj bi se morali vprašati, kam in komu vse so bile izplačane provizije namenjene?
Kot navaja Siol.net so “v NLB podjetja v lasti Iraja Farrokhzadeha oprostili plačila za transakcije pri prilivih. To je povsem običajna praksa, ki se je poslužujejo tudi slovenske banke. Takšno ugodnost ponujajo vsem svojim večjim strankam”. Iz zapisanega se lahko vprašamo, ali v Sloveniji niti tam ne znamo “pobrati denarja”, kjer je to najenostavneje. Ob nekaj takšnih potezah bi si mogoče celo prihranili kakšno dokapitalizacijo naše NLB. In pa seveda, dragi “preprosti” državljani, ko se boste naslednjič trudili pri vsaki položnici, dvigu ali transakciji, se spomnite, da niste tista “večja stranka”, ki bi lahko bila provizije oproščena.
Na seji KNOVS so predstavniki policije povedali, da bodo primer NLB ponovno odprli. Bo po vseh teh letih afera NLB le dobila svoj epilog? S tem bi si Slovenija lahko vsaj delno povrnila svoj ugled doma in v tujini, po besedah Grimsa “pa je storilce še vedno mogoče preganjati, saj ni še nič zastaralo”.
Uredništvo
