V okviru projekta ReSites, v katerem sodeluje enajst partnerjev iz petih držav srednje Evrope, bo Mestna občina (MO) Celje iskala rešitve za področje stare Cinkarne. V transnacionalnem projektu si sodelujoči prizadevajo izboljšati okoljsko in prostorsko stanje opuščenih ali premalo izkoriščenih industrijskih območij ter upravljanje z njimi.
Na Poljskem se je na temo projekta ReSites celjska projektna skupina seznanila s primeri dobrih praks v tujini in s težavami, ki bi lahko spremljale okoljsko in ekonomsko sanacijo degradiranega območja ter s partnerji projekta ReSites obiskala dve degradirani območji.
Urad za degradirana območja nemške dežele Saška- Anhalt bo s svojim znanjem in izkušnjami pomagal pri zasnovi pilotnih aktivnosti. V prihodnjih mesecih bo zasnovana mreža piezometrov za analizo stanja podtalne vode in s pomočjo sodobnih geointerpolacijskih metod izdelana karta površinske onesnaženosti zemljine. Na podoben način je nemški urad že pomagal pri sanaciji degradiranih območij na severu Nemčije.
Projekt ReSites se je pričel junija 2016, končal pa se bo maja 2019. Poleg enajstih partnerjev je vanj vključenih še štirinajst institucij, ki nastopajo kot pridruženi partnerji, sofinanciran pa je s strani transnacionalnega programa Interreg Srednja Evropa, ki vzpodbuja sodelovanje pri skupnih izzivih območja Srednje Evrope, sporočajo z MO Celje. Kakšna pa so dejstva izpred dveh let?
Slovenija je bila kriva kršitve evropske okoljske zakonodaje in direktiv
Če se spomnimo, je sodišče v Luksenburgu aprila 2015 sprejelo sodbo, po kateri je bila Slovenija kriva kršitve evropske okoljske zakonodaje in spremljajočih direktiv v zvezi z nezakonito deponijo Bukovžlak in nezakonito odloženimi odpadki na področju stare Cinkarne. Po navedbah Evropske komisije (EK) so prav ti predstavljali »visoko nevarnost za zdravje ljudi in okolje«. EK je bila prepričana tudi o nevarnosti odloženih odpadkov na področju nezakonite deponije v Bukovžlaku. Dejstvo, ki je pokazalo, da so odpadki resnično nevarni pa po navedbah Civilnih iniciativ Celja izhaja iz takratne študije IOP Celje, ki so jo naročili v skrbi za zdravje tamkajšnjih prebivalcev. V navedbah EK pa je bilo mogoče zaslediti tudi posledično škodljiv vpliv na vodotoke Hudinjo, Voglajno, Savinjo ter podtalnico.
CI Celja so takrat Ministrstvo za okolje in prostor, lokalno oblast, inšpekcijo za okolje RS in ostale pristojne obtožile nesposobnosti zaščititi okolje in zdravje ljudi zaradi prisotnosti nevarnih odpadkov v njihovem okolju, predvsem pa, da niso sprejeli ukrepov za zmanjšanje tveganja za zdravje prebivalstva. Področje stare Cinkarne naj bi bilo glede na pridobljene analize precej škodljivo, saj naj bi ogrožalo okolje in ljudi s kontaminiranim prašenjem, hkrati pa tudi podtalnico in vodotoke.
Vrh vsega pa je bila Uredba o stanju tal s parametri, s katerimi se dovoljuje višje vrednosti nevarnih snovi v tleh.
V okviru inšpekcijskega postopka glede odlagališča Bukovžlak je bilo ugotovljeno, da ni mogoče najti povzročitelja obremenitve okolja, zato so bila za sanacijo potrebna javna finančna sredstva. Za aktivnosti v letu 2015 je bilo zagotovljenih 50 tisoč evrov, v letu 2016 pa so stroški bili ocenjeni na 1,5 milijona evrov.
Rezultati analize so pokazali, da je podtalnica onesnažena
V mesecu maju letos so bili v Cinkarni Celje predstavljeni rezultati Ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi odkritih starih bremen na lokaciji aktualne proizvodnje Cinkarne Celje in na lokacijah Bukovžlak in Za Travnik. Oceno in predlog ukrepov je predstavil izbrani izvajalec, nemško podjetje CDM Smith. Rezultati analize so pokazali, da je podtalnica onesnažena, vendar ne prehaja na drugo stran. Ta podtalnica vseeno dodatno onesnažuje vodotoka, ampak glede na slovensko zakonodajo ne presega dovoljenih mej. Ukrepi zaradi tega niso nujni, so pa priporočljivi. Aktualna proizvodnja glede na izsledke nima negativnega vpliva, hkrati pa tudi ne povzroča tveganja za zdravje ljudi in okolje. To je posledica odloženih starih bremen, je pokazala analiza.
