Kdo komu prisluškuje in predvsem – zakaj?

Foto: Žan Mahnič (vir.https://www.facebook.com/)

Žan Mahnič – predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, je podal izjavo za medije.

V izjavi se je dotaknil predvsem zadeve, ki je povezana z nadzorom KNOVS nad delom NPU.

Mahnič je dejal, da so nadzor opravili na podlagi izjav predsednika Državnega zbora Dejana Židana, ki je v oddaji Tarča – dne 30. 1. 2020 – med drugim dejal:

“…če je res tako, da kdorkoli vohuni, ali so kake tuje vohunske službe, da potem pritiskajo na slovenske politike, ali so to kakšne politične stranke, da pritiskajo na druge, je to največja politična afera v zgodovini samostojne Slovenije. To res želim, da se razišče.”

Prav zaradi te izjave so se po besedah Mahniča odločili, da opravijo preiskavo ali se v resnici dogajajo zlorabe nezakonitega vodenja evidenc pri policiji:

“Vodimo parlamentarno preiskavo, ki se tiče zlorab v primeru Franca Kanglerja in drugih v povezavi z zlorabami in različnimi kršitvami zakonodaje ter nezakonitega vodenja evidenc policij. Glede na vse dogodke, ki so mislim da postali vrh ledene gore v zadnjih dneh, smo se odločili odpreti novo preiskavo, h kateri je v oddaji Tarča pozval predsednik Državnega zbora, oziroma preiskavo, ki nam jo odredba parlamentarne preiskovalne komisije tudi omogoča.”

V nadaljevanju je pojasnil nenavadna naključja, ki so se dogajala v zadnjem času:

– slika avtomobila Karla Erjavca tik pred kongresom njegove stranke,

– slike zasebnih srečanj ministrice Pivčeve,

– dogodek, ki je povezan z sinom ministrice Alenke Bratušek.

Mahnič je povedal tudi na kaj jih je med pričanjem opozoril Franc Kangler:

“Tudi Franc Kangler je danes na seji preiskovalne komisije povedal, da je po telefonu govoril s kolegom, če lahko na UE Ruše preveri, kaj se dogaja z  legalizacijo glede njegovega objekta in kmalu zatem ga je klical novinar Mladine ter spraševal, kakšen objekt skuša legalizirati. Gospod Kangler trdi, da drugače kot prek prisluškovanja telefonskim pogovorom, do tega podatka ni bilo mogoče priti.”

Zaradi vsega zgoraj naštetega so se odločili za nenapovedan nadzor s katerim so želeli preveriti evidenco posameznikov in kdo ima dostop do teh evidenc.

Mahnič je pojasnil zakaj jih to zanima:

“Policija ima evidence o državljanih, o njihovih prekrških, in podobno. Povejte mi, kaj je bolj efektivnega, kot da nekdo, ki mu ni v interesu, da se sestavi nova koalicija, gre do posameznega poslanca in mu pove, »a veš, da imamo podatke, kdaj si napihal, kaj je delal tvoj sin, vemo, kaj se je dogajalo z ženo in vemo, da je bilo prijavljeno nasilje v
družini in bomo vse to obelodanili.”

Mahnič je pojasnil tudi nesporazum z generalno direktorico policije:
“Želeli smo tudi podatke o vpogledih za Zdravka Počivalška in Aleksandro Pivec, direktorica pa je to zavrnila, češ da nimamo pravne podlage.”

Mahnič se s tem ne strinja in v potrditev, da niso kršili nikakršne zakonodaje navaja 24. člen Zakona o parlamentarnem nadzoru, ki dovoljuje da pooblaščena skupina lahko opravi nenapovedani nadzor nad prostori in napravami, ki jih uporablja nadzorovana služba.

Mahnič ob tem še navede 26. člen, ki pravi:

“Zaposleni v nadzorovani službi so v okviru pooblastil, ki jih imajo na svojem delovnem mestu ali položaju, dolžni storiti, kar je potrebno, da komisija lahko izvršuje svoj nadzor in so dolžni pri tem z njo sodelovati.”

Za konec je Mahnič pozval stranke, da se poenotijo in opravijo preiskavo o morebitnih prisluškovanji v okviru že obstoječe preiskovalne komisije:

“Mislim, da je vse skupaj sodu izbilo dno in da je to trenutek, ko se mora politika poenotiti. Verjetno bo to sicer problem za LMŠ, ne bi pa smel biti problem za vse ostale parlamentarne stranke, še posebej tiste, ki so bile celoten mandat najbolj na tapeti, to so SD, SAB, DeSUS in SMC.”