Od začetka prejšnje vlade lahko spremljamo trend padanja življenjskih stroškov, sredi prejšnjega leta so se zgodili prelomni dogodki, ki predstavlja začetek izrazitega trenda rasti cen.
Prišlo je namreč do volitev – sedanje visoke cene življenja v Sloveniji pa so cena volilnega listka. Robert Golob, Luka Mesec in Tanja Fajon stanejo več, kot si mislite – dejstvo je, da so k letni inflaciji največ prispevale prav višje cene hrane in brezalkoholnih pijač.
Zaenkrat ni videti, da bi vlada na kateri koli način ukrepala, razen da je Golobova košarica vsak mesec čudežno cenejša.
Cene hrane na svetovni ravni počasi padajo, je v januarja pisal Slovenec in dodal, da v naših trgovinah tega ne bomo občutili. Razlog je med drugim izredno visoka cena električne energije, na visoke cene živil pa vpliva tudi povišanje minimalne plače, kar trgovci tudi vsaj delno prevalijo na potrošnika. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) iz decembra 2022 se je hrana glede na isto obdobje pred enim letom podražila za skoraj 19 odstotkov, v letu 2023 se dvigi le še nadaljujejo. Glede na to, da je vlada konec prejšnjega leta zamejila cene elektrike za mikro, mala in srednja podjetja, se je pričakovala ublažitev dviga maloprodajnih cen, a se to ni zgodilo. Izdelki, ki jih gospodinjstva kupujejo dnevno, so se podražili tudi do 50 odstotkov.
Golobova košarica vsak mesec čudežno cenejša
V primerjavi s prejšnjim februarjem se je kazalnik zaupanja potrošnikov poslabšal za 13 odstotnih točk, je prejšnji mesec poročal SURS – k zaupanju potrošnikov prav gotovo ne prispeva primerjanje cen živilskih izdelkov aktualne vlade, ki očitno uspe najti trgovine, v katerih se hrana vsak mesec poceni – na kar je opozoril tudi ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Navadni državljani teh trgovin na žalost ne najdemo, prav tako ne statistični urad, ki iz meseca v mesec beleži podražitve. Življenjske potrebščine so se januarja letos na letni ravni v povprečju podražile za 10 odstotkov, na mesečni pa za 0,2 odstotka. Tako na letno kot mesečno inflacijo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač; na letni ravni so se dvignile za 19,3 odstotka, na mesečni pa za 2,1 odstotka, so v začetku februarja zabeležili na SURSU.
Konec julija 2022 je predsednik vlade najavil, da bo spremljanje cen košarice najnujnejših živil pri različnih trgovcih steklo septembra in takrat bo vlada videla, ali je samoomejevanje oziroma samoregulacija prek spremljanja cen dovolj ali pa bo potrebna “trša oblika” regulacije cen hrane. To naj bi bilo po premierjevih besedah jasno že v oktobru 2022. Zgodilo se seveda ni nič, Golob pa je konec februarja v odgovoru na ustno poslansko vprašanje poslanke Karmen Furman v zvezi s položajem slovenskih upokojencev med drugim povedal, da jim je nekaterih področjih uspelo boljše, na nekaterih področjih pa žal slabše.
“Ne bom skrival svojega razočaranja nad tem, da ravno na področju hrane, pa ne samo v Sloveniji, ampak v celi vzhodni in centralni Evropi, lahko si pogledate našo vzhodno sosedo Madžarsko, ker ima inflacijo višjo od 25 odstotkov ravno zaradi 40-odstotnega in več dviga cen hrane. Žal smo tudi v Sloveniji del vzhodne in centralne Evrope, kjer so dvigi cen hrane žal višji kot pri naših zahodnih partnericah. Zakaj je tako, bo pokazal čas, definitivno bomo pa na tem področju, na področju kontrole cen hrane in ali so bile res upravičene, izpeljali nove ukrepe, ker s sedanjim stanjem niti približno nismo zadovoljni,” je Golob priznal, da je tudi sam razočaran zaradi dviga cen hrane.
Poslanec Jožef Jelen je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje, katere ukrepe namerava vlada sprejeti na področju kontrole cen hrane in omejitve rasti cen ter ali vlada razmišlja tudi o možnosti regulacije cen hrane.
Spletno uredništvo
