lektrogospodarstvo Slovenije je med letoma 1981 in 1991 vlagalo v gradnjo RiTE Ugljevik, vendar so elektriko v Slovenijo začeli dobavljati šele letos. Zaradi premogovnih zalog, ki zadostujejo le za dva do tri dni namesto predvidenih 30, je termoelektrarna 30. novembra prekinila proizvodnjo, kar je povzročilo dnevno izgubo približno pet gigavatov električne energije.
Poslanec Franc Rosec je na ministra za okolje, podnebje in energijo mag. Bojana Kumra in na ministra za finance Klemna Boštjančiča naslovil poslansko vprašanje v zvezi z Rudnikom in Termoelektrarno Ugljevik.
Poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani,
elektrogospodarstvo Slovenije je v letih 1981 do 1991 vlagalo v izgradnjo oz. sodelovalo pri izgradnji Rudnika in Termoelektrarne Ugljevik (v nadaljevanju RiTE Ugljevik). Šele letos pa so to električno energijo končno tudi začeli dobavljati v Slovenijo. Pred dnevi je Žurnal Info objavil, da v RiTE Ugljevik nimajo dovolj premoga in da njihove zaloge zadoščajo za dva do tri dni proizvodnje, čeprav bi morala imeti termoelektrarna na deponiji premoga vsaj za trideset dni za svoje nemoteno delovanje. Zatem pa je portal Capital.ba poročal, da je bila termoelektrarna v Ugljeviku 30. novembra zvečer prisiljena ustaviti proizvodnjo električne energije, ker na deponiji ni več premoga. Škode je za približno pet gigavatov (GW) dnevne proizvodnje električne energije.
Občuten padec prihodkov na eni strani in rast stroškov na drugi, bi bil povzetek njihovega poročila, ki so ga posredovali Banjaluški borzi. Začetek oskrbe Slovencev z električno energijo in remont elektrarne sta negativno vplivala na poslovanje RiTE Ugljevik, saj je uprava družbe izkazala več kot 15 milijonov evrov izgube v prvih treh četrtletjih letošnjega leta. Posebna težava za RiTE pa je tudi sodba arbitražnega sodišča v Beogradu, po kateri je to javno podjetje dolžno slovenskemu podjetju “Elektrogospodarstvo Slovenije razvoj in inženiring” (v nadaljevanju EGS-RI) plačati odškodnino v višini 67 milijonov evrov in obresti v višini 58,2 milijona evrov, kar skupaj nanese 125,2 milijonov evrov in to bi lahko zapečatilo usodo tega podjetja. Poleg tega se je RiTE Ugljevik zavezal, da bo tretjino proizvedene električne energije dostavljal Slovencem, dokler termoelektrarna obratuje.
Sprašuje sledeče:
1. Kdo je sprejel odločitev, da se bodo terjatve Termoelektrarne Ugljevik do EGS-RI, katerega pravni naslednik je HSE d.d. poplačale v obliki dobave električne energije namesto v denarju?
2. Ali je kdo predhodno preverjal finančno stanje RiTE Ugljevik, stanje objekta TE Ugljevik in rudnika ter zaloge premoga? Če kdo? Če ne, zakaj ne. Kdo je sprejel odločitev, da tega ni potrebno preverjati?
3. Ali je bila odločitev glede poplačila terjatev v obliki dobave električne energije, kakorkoli povezana z nameravano selitvijo TEŠ in Premogovnika Velenje na slabo banko energetike?
4. Ali so bili z odločitvijo vračila dolga v obliki dobave električne energije seznanjeni tudi na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvu za finance v SDH in v Nadzornem svetu SDH ter kakšno je bilo njihovo mnenje?
Spletno uredništvo
