Fidel Krupić je podjetnik in lastnik nepremičninskega svetovalnega podjetja, ki se ukvarja z nepremičninskim posredovanjem in upravljanjem, z gradbenimi in upravnimi dovoljenji, pravnim in poslovnim svetovanjem ter z izobraževanji in usposabljanji. Med leti 2008 in 2016 je bil načelnik Upravne enote Velenje in član državne komisije za gradbene zadeve.
Iz gospodarstva ste prešli v javno upravo, nedavno pa javni sektor zapustili in ustanovili lastno podjetje. Kakšen je bil razlog za tak korak?
“Po duši sem podjetnik in rad delam veliko ter produktivno, torej da je nek efekt.“
Rad rešujem težke in zapletene situacije, predvsem pa rad pridem do zadanega cilja. Rad delam z ljudmi in jim po svoji moči profesionalno in strokovno pomagam. No, vse to je ravno obratno v trenutnem sistemu javnega sektorja, poleg tega so “pomagali” pri moji odločitvi popolnoma nepotrebni politični pritiski iz Ljubljane.
“Sicer pa sem vedno trdil, da sem prišel v javni sektor le za določen čas opraviti zadano delo – vpeljati podjetniške principe in način razmišljanja ter delovanja, kar mi je določen čas dokaj dobro uspevalo, ali pa sem vsaj mislil, da mi.”
Ko pa sem prišel do “zidu”, pa sem enostavno priznal, da sem naredil, kar sem lahko in da je tega dovolj, da sem sit vseh pritiskov od zgoraj in od spodaj; enostavno sem podal odpoved ter se vrnil v zasebni sektor, kjer sem v resnici lahko svoboden in neodvisen.
Kaj lahko na kratko poveste o sebi?
Rojen sem 20. marca 1975 v Slovenj Gradcu, s krajšimi prekinitvami zaradi študija, služenja vojaškega roka in zaposlitve, pa z družino ves čas živim v Velenju. Moj hobi je moja služba, ker vedno delam le, kar mi je všeč, sicer pa rad potujem, se ukvarjam s športom in poslušam glasbo. Rad imam otroke in živali, na drugi strani pa imam rad tudi borilne športe in orožje. Torej znam biti zelo empatičen, znam pa biti tudi zelo odločen in strog. Sovražim lažnivce in lene ljudi ter negativce, cenim pa iskrene, pokončne, delavne in predvsem pozitivno naravnane ljudi, ne glede na narodnost ali politično pripadnost.
Kakšen je vaš moto?
“Nikoli ne odnehaj!”
Sem optimist, ki verjame, da se da čisto vse doseči, če se človek res zelo in iskreno potrudi, le odnehati ne smeš.
Če pogledava vaše začetke. Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti ste magistrirali iz evropskega prava na Nizozemskem in v Angliji. Drži? Kakšni so spomini na tisti čas?
Da, med redkimi in kot prvi sploh iz Slovenije sem s pomočjo nizozemske štipendije (v Sloveniji nisem dobil niti centa) že leta 1999 uspešno zaključil dvojni magistrski program evropskega prava na dveh fakultetah hkrati, torej na Nizozemskem in v Angliji. Posledično imam diplomi obeh fakultet, kar pa seveda nimam nostrificirano v Sloveniji, saj kaj podobnega niti ne obstaja pri nas, s čimer pa se sploh ne obremenjujem. Šolal sem se zase in ne za druge, formalni nazivi mi zato nič ne pomenijo. Na tisti čas imam prelepe spomine, čeprav sem takrat shujšal za 20 kg, ker sem toliko študiral, pa še brez pravega denarja sem bil.
Kako hitro in kje ste uspeli dobiti prvo zaposlitev? Kakšen je bil vaš delovnik?
Moja prva zaposlitev je bila na Vegradu, ki me je štipendiral med študijem prava. Zahtevali so, da odslužim pri njih toliko let, kolikor sem dobival štipendijo. Tak je bil včasih sistem. Sicer sem si takrat silno želel delati na Gorenju, ki je prava multinacionalka in sem se čutil kar malo prikrajšanega, da pa jaz delam “zgolj” na Vegradu. No, tam sem se prvič profesionalno srečal z nepremičninami in to v vseh možnih fazah in postopkih. Bil sem kar potolažen, da nisem pristal na Gorenju zgolj kot nek “navaden pravnik”, saj je bil delovnik na Vegradu izredno razgiban in zahteven. Praktično vsak dan je bil nekaj novega in edino, kar je štelo, je bil rezultat. Veliko sem delal “na terenu”, kjer je bilo ogromno težav, hkrati pa veliko priložnosti za osebni razvoj, na podlagi uspešno rešenih situacij. Pri nepremičninah in gradnjah gre navadno za velike vrednosti, zato ni bilo prostora za napake. Skratka, tam sem dodobra in iz vseh vidikov spoznal nepremičnine ter se vanje tudi “zaljubil”, kar pa traja še danes.
Bili ste tudi načelnik Upravne enote Velenje? Kaj lahko poveste o tem obdobju?
Med letom 2008 in 2016 sem opravljal funkcijo načelnika UE Velenje, kar mi je v tem času predstavljal poseben izziv, saj sem želel prenesti podjetniški način razmišljanja in delovanja v javni sektor. Vpeljal sem veliko novosti in spoznal sem, da so zaposleni na operativnih mestih v javnem sektorju enako sposobni in pridni kot delavci v gospodarstvu, vendar delujejo v sistemu, ki ne nagrajuje pridnih in ne kaznuje lenih. Poleg tega, višje, ko greš po lestvici v javnem sektorju, več je političnih in nesposobnih kadrov, kar si v zasebnem gospodarstvu sploh ne moreš predstavljati, ker bi firma prej propadla.
Projekt »Vse na enem mestu«, točka VEM, je mesto, kjer lahko uporabnik pridobi vse informacije in opravi vse postopke na enem mestu. Lahko poveste kaj več o tem?
Na projekt VEM sem tudi osebno ponosen, ker sem ga vsebinsko pomagal razvijati kot zunanji svetovalec podjetnik Ministrstva za gospodarstvo, v času, ko je bil prvič minister prof. dr. Matej Lahovnik. To je bil zame najpomembnejši antibirokratski projekt, ki je v resnici prinesel nek efekt in ki bi še danes lahko služil kot primer, kako se lahko poenostavijo številni postopki v državni upravi, za katere se mi zdi, da so vedno bolj zapleteni in predvsem neživljenjski.
Ste predsednik Odbora za javno upravo pri strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke (SDS). Ste tudi član stranke SDS?
Nisem član SDS niti nobene druge stranke, saj sem soustanavljal stranko Državljanska lista in po mojem enostranskem odhodu iz te stranke sem se trdno odločil, da se nikoli več ne bom ukvarjal s politiko, niti ne bom več član nobene stranke. Sem pa vedno pripravljen strokovno pomagati vsem, ki so jim blizu moji pogledi in obratno – podpiram tiste, ki imajo podobne poglede kot jaz, predvsem pa so operativno sposobni premakniti kakšno stvar na bolje.
Ali držijo namigovanja, da ste bili svetovalec Srečka Meha? Kaj lahko poveste o tem?
Imel sem že več svetovalnih podjetij in tudi sedaj imam nepremičninsko svetovalno podjetje, kjer strokovno svetujem različnim strankam. Med mojimi strankami je bila tudi Mestna občina Velenje, s katero tudi sedaj dobro sodelujem, sodeloval pa sem že tudi prej, ko je bil dolga leta župan g. Srečko Meh. Potrebno pa je ločiti med svetovanjem kot profesionalno dejavnostjo, ko delaš po neki pogodbi in svetovanjem oziroma deljenju nekih nasvetov čisto po prijateljski liniji. Konkretno z g. Srečkom Mehom nisva nikoli prijateljevala ali imela kakršnihkoli stikov izven okvirjev profesionalnega delovanja.
Kaj je pri delu v javnem sektorju najbolj pritegnilo vašo pozornost, kaj vas je presenetilo, kakšni so splošni vtisi o delu v javnem sektorju? Kakšne so bile prednosti, slabosti in kaj lahko rečete, da ste spremenili na bolje?
V javnem sektorju me je najbolj presenetilo dejstvo, da se ogromno denarja porabi za brez vezne projekte in birokratske bedarije, da se zaposluje brez nekih jasnih meril in resničnih potreb ter da je v veliki meri javni sektor sam sebi namen, konkretne stranke pa so le nek “moteči faktor”. Seveda je to zelo posplošeno, saj so v javnem sektorju tudi izredno kvalitetni zaposleni, ki pa so slabo plačani in nestimulirani ohranjati svoj nivo kvalitete na dolgi rok. Prav tako “nižji” kadri, ki predstavljajo veliko večino javnega sektorja, niso krivi za tako stanje, ampak je krivda vedno v vodstvu. To lahko potrdim tudi iz osebne izkušnje, da sem kot vodja “svoje” upravne enote lahko naredil veliko premikov in če ne bi imel nad seboj še višjih, po večini nesposobnih šefov, bi lahko naredil še bistveno več. Tako smo skrajšali marsikateri postopek, predvsem pa sem ponosen, da sem vpeljal koncept iz gospodarstva, da je stranka tista, ki je v centru delovanja in ne sama javna uprava, ki je zgolj podpora. To so nekateri moji (bivši) kolegi iz UE Velenje zelo dobro doumeli. No, vsaj večina, vsi pa seveda ne.
Od decembra 2016 ste podjetnik, zaposleni v lastnem podjetju KRUPIC KONSULTING. Kako bi predstavili svoje podjetje? Kakšni so vaši glavni cilji?
Moje sedanje podjetje KRUPIC CONSULTING je mešanica med klasično nepremičninsko agencijo in med svetovalnim podjetjem, zato sem ga poimenoval nepremičninsko svetovalno podjetje. Gojim individualen pristop do vsake stranke, vsaka stranka je tudi nekaj posebnega, zato ji je potrebno znati prisluhniti, ji svetovati strokovno najboljšo odločitev ter nato tudi opraviti vse potrebne postopke, da pride do želenega rezultata, recimo do kupoprodajne pogodbe za neko nepremičnino. Moj cilj je srečna stranka, kar pa je v praksi najtežje, včasih pa tudi nemogoče doseči, vsekakor pa stremim k temu.
Delujete tudi na področju upravljanja z nepremičninami. Kakšen je slovenski trg nepremičnin? Kakšno je stanje trga nepremičnin?
Vsi smo že slišali za veliko nepravilnosti ter celo za koruptivna in kriminalna dejanja v zvezi z upravniki nepremičnin, kar se mi zdi skrajno sprevrženo. Zato sem se odločil, da na trgu ponudim pošteno in hkrati kvalitetno storitev upravljanja, ki v bistvu ni neka znanost, zahteva pa red in doslednost, ob seveda rednem nadzoru. In to mi gre dobro od rok, zato sem že uspel pridobiti zaupanje določenih lastnikov nepremičnin, da za njih opravljam dejavnost upravljanja.
Kaj štejete med svoje največje uspehe? Kaj lahko izpostavite?
Nisem še dosegel največjega uspeha, ker vedno pravim, da je življenje maraton – tek na zelo dolge proge. Nisem še tako star oziroma me čaka še kar nekaj dela. Šele, ko bom na cilju čez mnogo let, bom lahko ocenil, kaj so bili moji največji uspehi.
Lahko se pohvalite s pridobljenimi izkušnjami tako na področju javne uprave kot tudi zasebnega sektorja. Dobrih osem let ste bili načelnik Upravne enote Velenje. Katere so tiste najizrazitejše razlike omenjenih sektorjev in kateri sektor vam je bolj “pisan na kožo”?
Na splošno rad preskušam različne sisteme in dejavnosti osebno v praksi. Ne maram pavšalnih in teoretičnih ocen kot jih podaja večina različnih “komentatorjev”, ki nimajo dneva delovne dobe bodisi v javnem sektorju bodisi v gospodarstvu. Jaz sem izkusil “oba svetova” in lahko rečem, da je javni sektor pretog in preveč vezan na neka umetna pravila, ki so skregana z logiko in zdravo pametjo. Cenim pa vse pridne in zavzete ljudi v javnem sektorju in teh ni tako malo, le višje ko greš po hierarhični lestvici, manj jih najdeš.
Lahko končava s kakšno vzpodbudo ali lepo mislijo namenjeno bralcem?
Živimo v najlepši deželi in lahko bi vsi živeli veliko bolje, le skupaj moramo stopiti in nehati zaradi malenkosti in sebičnosti uničevati drug drugega. Prav tako bi morali bolj pametno izbirati, komu zaupamo državo in državne inštitucije ter podjetja v upravljanje. Verjamem, da nam bo to nekoč le uspelo in takrat bomo boljši od Švice, za čimer tako zelo stremimo.
Jasmina Černoša
