Govor župana Darka Meniha ob občinskem prazniku 2021

Foto: Prejemniki Plaket in Priznanj Občine Šoštanj

Spoštovane občanke in občani, že leto in pol se soočamo z epidemijo, ki nas neprestano izziva z novimi preizkušnjami. Nismo  si mislili, da bo trajala tako dolgo in bo tako spremenila naš vsakdan, naše navade.

Navadili smo se na maske, razkuževanje, privajamo se na pogoj PCT na skoraj vsakem koraku, prilagodili smo način dela. V teh razmerah je tudi delo Občine potekalo drugače, vendar smo opravili vse ključne cilje in naloge, ki jih predpisuje zakonodaja ali smo si jih zadali sami.

Letošnje leto je bilo posebno zaradi praznovanja 110. obletnice mesta Šoštanj. Na Občini Šoštanj cenimo in spoštujemo preteklost, zato smo temu jubileju posvetili veliko pozornosti, časa in sredstev. Žal smo zaradi epidemije morali program prilagoditi, a je bil kljub temu zanimiv, poučen in pester, posvečen vsem generacijam.
Premogovnik s svojim izkopavanjem naši občini povzroča velike težave:
– Omejitve pri rabi prostora (izguba rodovitne zemlje, širjenje jezera, ni pogojev
za industrijsko cono, nemirno jezero in posledično ni turizma).
– Degradacija prostora (krčenje gozdov, spreminja se krajinski videz, izgubljamo
stavbna zemljišč).
– Povzroča ekološke obremenitve (zračni jašek – smrad, nevarnost poplav –
nasip, tresenje tal – zbujanje strahu).

Opozarjamo na Zakon o postopnem zapiranju PV in podaljšanju koncesije izkopavanja. Občina bi že davno morala vedeti, kdo bo tisti, ki bo po prenehanju izkopavanja premoga skrbel za sanacijo ugreznin in za vzdrževanje nasipa, kdo bo zagotavljal finančna sredstva za vse to, kdaj in kako bo določena meja pridobivalnega prostora, da se ne bo zgodila še ena potopljena vas Družmirje, kdaj in kako bo potekalo prestrukturiranje delovnih mest.

Najbolj pa se bojimo, da bomo na koncu ostali sami z njihovimi obljubami in da bo Šoštanj spet obsojen na propadanje, kot se je začelo 1963.
Prav tako je bilo ogromno vroče krvi med občani na temo sosežiga v TEŠ. Občina Šoštanj je ves čas zagovarjala, da bomo sosežigu nasprotovali, v kolikor bodo študije pokazale, da je škodljiv za zdravje ljudi.

Naročili smo neodvisno študijo, na podlagi katere so se svetniki soglasno odločili proti sosežigu.
Vodstvo TEŠ in HSE so vnaprej povedali, da ne bodo počeli stvari, ki bi bile v nasprotju z voljo lokalne skupnosti. Verjamem, da bodo svojo besedo držali.

Tu je še problem občutne podražite ogrevanja. Naša dolina, v zadnjih letih pa skoraj izključno Občina Šoštanj, plačuje velik davek za zagotavljanje električne energije za tretjino Slovenije. Sedaj smo kaznovani še z dragimi CO2 kuponi, kar se bo odrazilo pri višjih cenah ogrevanja. Na to temo nas zagotovo čaka še zelo vroča jesen.

Tudi letos Občina Šoštanj in krajevne skupnosti urejajo posamezne cestne odseke, ki se
financirajo iz proračuna KS in Občine. Izbira izvajalcev poteka v okviru dvoletnega okvirnega sporazuma med 15 ponudniki. V letošnjem letu je podpisanih že deset posamičnih pogodb po tem okvirnem sporazumu. Nekaj povpraševanj za ureditev še nekaterih cest po občini še ni zaključenih.
Urejamo pločnik in prehod za pešce v križišču v Gaberkah, končana v Lokovici, izvajajo se dela pri kmetijah Zadnik in Stanovšek v Zavodnju, pa dva odseka cest v Skornem in v Šentvidu, po en odsek v Ravnah in na Pohrastniku. Večji projekt, za katerega je pogodba z izvajalcem že podpisana, pa je ureditev prehodov za pešce s pločniki na Koroški cesti, ki pa ima status državne ceste in se trenutno urejajo še zapore cest. Urejeno cestišče je nujno za potrebe industrijsko poslovne cone.

Tako je Občina Šoštanj med podjetjem Turna, d. o. o., in Centralno čistilno napravo Šaleška dolina v Šoštanju uredila dostopno cesto.

Na Cankarjevi cesti imamo enega najstarejših toplovodnih sistemov v občini. Z obnovo dela cevovodov smo pričeli že lani. Letos nadaljujemo z obnovo cevovodov, zgradili bomo tudi novo toplotno postajo.
Vsako leto načrtujemo investicije, ki so povezane z izgradnjo in obnovo kanalizacijskih
sistemov. Letos je bila obnovljena fekalna kanalizacija in dograjena meteorna kanalizacija nad rondojem v Topolšici. Ker pa so se cene materialov podražile, tudi več kot 100%, vseh ostalih načrtovanih investicij ne bomo mogli realizirati.
Občina ves čas izvaja protipoplavne ukrepe skladno s sprejeto strategijo. Eden večjih ukrepov je zadrževalnik na Bečovnici. Za to je v pripravi projektno-tehnična dokumentacija.

Ta ukrep je eden bistvenih za sprostitev območja, na katerem je predviden razvoj gospodarske dejavnosti (hmeljišče), ukrepi pa tudi preprečujejo nadaljnje poplave proti mestu in šolski telovadnici.
Vrtec je polno zaseden. Pred skoraj desetimi leti, ko smo novi vrtec projektirali, smo načrtovali eno igralnico več, od takrat smo poleg te »rezervne« morali zagotoviti še eno dodatno igralnico. Vse so zasedene.

Prostorska stiska vrtca pa je v Gaberkah, kjer smo pred dvema letoma uredili dve dodatni igralnici, ki pa sta resnično zelo majhni. Starši so se takrat odločili, da so raje v Gaberkah, kot da bi jih vozili v Šoštanj.
Občina poleg prevoza osnovnošolcev zagotavlja tudi prostorske pogoje za delovanje OŠ Karla Destovnika Kajuha, plačuje materialne stroške in sredstva za investicijsko vzdrževanje. Zaradi večjega vpisa je trenutno premalo učilnic. Za štiri dodatne učilnice, učilnico za individualni pouk in manjšo zbornico je Občina zagotovila 100.000 evrov.Za dolgoročno rešitev prostorske stiske pa smo naročili idejno zasnovo rekonstrukcije, dozidave in energetske sanacije šole.
Prijavili smo se na javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport in dobili 2.300.000 evrov.
Lani je Občina kupila Kajuhov dom, za katerega smo iskali primerno vsebino. Skupaj z MO Velenje smo se dogovorili, da bi v njem uredili nekaj učilnic za Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kjer se soočajo z veliko prostorsko stisko. Prostore si je ogledalo vodstvo šole, bilo nad njimi navdušeno, potrdili so tudi projekt, saj bi bili ti prostori boljši od tistih, kjer so sedaj, bližje bi imeli do telovadnice, igrišča …, čeprav to ne bi bilo urejeno v neposredni bližini stavbe. Ta rešitev se je zdela dobra za Občino Šoštanj tudi z vidika stroškov:
opremo za učilnice bi plačala Mestna občina Velenje, ureditev prostorov Občina Šoštanj.
Objekt bi tako živel. Tekoče stroške bi krila šola, prav tako pa bi se lahko znižali stroških šolskih prevozov. Na našo pobudo je ravnatelj CVIU za mnenje vprašal še pristojno ministrstvo,ki pa so ureditev učilnic v omenjenem objektu odsvetovali. O negativnem mnenju ministrstva, ki ga je dobil ravnatelj, nismo bili obveščeni, zato smo že sklenili pogodbo o pričetku adaptacije zgradbe, ki pa smo jo uspeli še zadnji trenutek brez dodatnih stroškov prekiniti. Tako spet iščemo nove primerne vsebine za bivši Kajuhov hotel.
Izpostavil sem le nekaj področij delovanja občine. Načrtujemo participativni proračun,
nadaljevali smo z brezplačnim avtobusom po krajevnih skupnostih, nadaljevali smo s
pripravami prostorskih aktov, izvedli razpis in dodelili pomoč v kmetijstvu, nadaljevali s
sanacijami plazov, izvedli čistilno akcijo v celotni občini, sofinancirali programe mladih,
finančno pomagali športnim, kulturnim in humanitarnim društvom, uresničili vse zakonsko določene naloge in obveznosti na področju socialnega varstva, lani smo podelili eno koncesijo za zdravnico splošne medicine, letos pa je v pripravi razpis še za eno koncesijo, ponovno imamo pediatrinjo, ob visokih jubilejih smo pomagali gasilskim društvom pri nabavi opreme in vozil.
Za vse našteto se moram zahvaliti Občinski upravi, Zavodu za kulturo, svetnikom Občine
Šoštanj, vsem predsednikom krajevnih skupnosti in njihovim svetnikom, vodstvu vseh društev – brez vas naša občina ne bi bila to, kar je danes.
Čestitam vsem prejemnikom pohval in priznanj ter se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali na današnji prireditvi.
Spoštovani, že na začetku sem povedal, da je lansko in letošnje leto nas vse postavilo na veliko preizkušnjo, morali smo spremeniti način življenja in tudi razmišljanja, spet smo začeli ceniti življenje v krogu družine.
Skrb vzbujajoča je razdvojenost naše družbe: nezadovoljstvo z vsem, kar ni po »naših« načrtih ali prepričanju, nespoštovanje skupne lastnine in sovražna, včasih že nasilna, naperjenost do drugače mislečih. Ustavimo se, umirimo se, bodimo strpni in življenje bo lepše.
V teh časi se velikokrat spomnim misli Arthurja Adamsa:
Ni se nam treba bati ljudi,
ki počnejo zlo v imenu zla,

bojimo pa se tistih,
ki počnejo zlo v imenu dobrega.

Hvala.

Vir:.https://www.sostanj.si/objava/556878