V Savinjski dolini je obiranje hmelja že v zaključni fazi, na cestah srečamo hmeljarje, hmeljarske kmetije pa pričakujejo hmeljarski »likof«. V avgustu pa je v Sloveniji, natančneje v Savinjski dolini – Žalcu in Ljubljani po 27. letih potekal 57. svetovni hmeljarski kongres. Gre za kongres pridelovalcev hmelja, trgovcev, pivovarjev, strokovnjakov področja in celotne hmeljarske industrije ter zainteresirane javnosti. Kongres poteka vsaki dve leti v drugi državi članici. Zadnjih 5 kongresov je bilo leta 2009 v Franciji, leta 2011 v Avstraliji, leta 2013 v Belgiji, leta 2015 v Nemčiji, leta 2017 v ZDA, za leto 2019 pa je bila organizacija kongresa zaupana slovenskim hmeljarjem. Organizacijo je prevzelo Združenje hmeljarjev Slovenije pod vodstvom predsednika združenja Janeza Oseta.
Organizacija kongresa je bila zahteven zalogaj, ki pa je bil zelo uspešno izpeljan in Združenje hmeljarjev Slovenije z organizacijskim odborom, je prejelo številne pohvale vodstva mednarodne hmeljarske organizacije IHGC.
Kongresa se je letos udeležilo 160 hmeljarjev iz 15 držav. Slovenija je peta na svetu po pridelavi hmelja in ima 18 lastnih sort. Ob tem smo tudi 13. na svetu po popitem pivu na prebivalca. Slovenske kmetije, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom imajo v povprečju 13,7 ha površine zasejanih s hmeljem. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je najvišja hmeljarska strokovna institucija v Sloveniji, se zavzema za razvoj tistih sort hmelja, ki bodo lahko kljubovale klimatskim spremembam.
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti v Spodnji Savinjski dolini. Posebnost je kombinacija predalpske klime in tal, kar omogoča proizvodnjo aromatskih sort hmelja s svetovnim slovesom kot je sorta Savinjski golding. Hmeljarstvo kot industrijska predelava pa ima 140 letno tradicijo. Prvi hmelj so pridelovali v samostanih že v 11. stoletju. Hmelj se v Sloveniji prideluje na 1.500 hektarjih, povprečna letna proizvodnja pa je 2.000 ton. V letu 2018 je bila letina rekordna, 3.078 ton. Tudi površine, ki so zasajene s hmeljem so se povečale, povečalo se je število hmeljarjev, razveseljivo pa je, da tudi mladih. Večina, 99% slovenskega pridelka hmelja, se izvozi v Nemčijo, na Sejšele, v Združeno kraljestvo, ZDA, Vietnam in druge države.
Udeležencem kongresa je bilo ponujeno pestro dogajanje tudi v večernem zabavnem delu. Organizatorka in moderatorka večernih dogodkov, ki je dogodke moderirala v treh jezikih, je bila Dragica Sternad Pražnikar in je v okviru organizacijskega odbora kongresa skrbela tudi za odnose z javnostmi. Vodilo pri izbiri glasbenikov in sestavi programa ji je bilo , da se mora slišati slovenska pesem. Nastopili so folklorna skupina Vransko, Miha Plantarič in Bina, Ansambel Zupan, Citrarki Glasbene šole Risto Savin, Nuša Derenda z bendom, Harmonikarski orkester Simona Bučarja in vokalna skupina Draž.
Slovenija je tudi z izvedbo hmeljarskega kongresa dokazala, da sodi v sam vrh hmeljarstva v svetovnem merilu.
