Migracije ali selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Države so lahko izvor migracij, prehodni cilji potovanja ali mesto priselitve, po navadi pa celo vse troje hkrati.
Definicijo (mednarodnih) migracij lahko najdemo v Resoluciji o imigracijski politiki Republike Slovenije in se glasi: »Mednarodne migracije se pojavljajo večinoma v treh oblikah: kot regularne, svobodne migracije posameznikov, ki po lastni volji in v okviru obstoječih zakonov spremenijo državo svojega prebivališča; kot prisilne migracije, ko ljudje bežijo bodisi kot posamezniki v strahu pred preganjanjem ali množično zaradi strahu pred kolektivnimi kršitvami človekovih pravic ali humanitarnega prava ter drugimi okoliščinami, ki jih povzročajo različni konflikti in katastrofe; ter kot nezakonite migracije, ki zadevajo prepovedane prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi.«
Na migracije vpliva predvsem globalizacija, ki jo lahko razumemo kot proces, ki krajša razdalje in zbližuje posameznike ter naredi svet dozdevno manjši. Vpliv globalizacije pa ni bil enak, kar se izraža v naraščajočih razlikah v standardu življenja in človeški varnosti, ki sta na razpolago ljudem po svetu.
V VELENJU JE POTEKAL POGOVORNI VEČER NA TEMO »MIGRANTSKA KRIZA- KAKO NAPREJ?
Trenutno precej žgoče vprašanje, ki se poraja velenjčanom je, ali bo vlada res nastanila do 150 migrantov v bivši Vegradov samski dom, na katerem že poteka obnova?
Nameri o vzpostavitvi azilnega doma v tej stavbi že od samega začetka nasprotujejo tamkajšnji prebivalci Stare vasi, Civilna iniciativa Velenje ter opozicijski svetniki v Mestnem svetu. Kljub nestrinjanju domačinov, vlada ne namerava upoštevati najemne pogodbe, v kateri je zapisano, da občina Velenje privoli v sprejetje 30 migrantov iz najbolj ogroženih skupin. V Civilni iniciativi Velenje zatrjujejo, da je lokacija popolnoma neprimerna za družine, saj je nekdanji samski dom primeren predvsem za moške, streho nad glavo pa sedaj ponuja samskim moškim, delavcem na začasnem delu v Sloveniji.
Na temo azilne problematike je v hotelu Paka v Velenju potekal pogovorni večer MIGRANTSKA KRIZA- KAKO NAPREJ? Na temo, kako so se na migracijske pritiske odzvale Evropa, Slovenija in pa samo Velenje, so v sredo razpravljali dr. Vinko Gorenak, mag. Branko Grims in Franci Breznik, svoja stališča pa so podali tudi Suzana Kavaš, Mihael Letonje in Matjaž Zupanc, predsednik krajevne skupnosti Stara vas.
ALI SLOVENIJA OBVLADUJE MIGRANTSKO KRIZO? KAKO VARNA JE ŠE? ALI SMO SLOVENCI PRIPRAVLJENI ZA SVOJE SOSEDE SPREJETI LJUDI, KATERIH KULTURA NAM JE SLABO POZNANA?
»Večina naših ljudi se ne zaveda, kaj se v resnici dogaja, čez naše ozemlje je šlo pol milijona ljudi,« je pojasnil Gorenak.
Prepričan je, da se večina naših ljudi ne zaveda resnosti situacije. Spomnil se je leta 2015, ko so se naše meje šibile pod tisoč glavo množico ljudi, ki smo jih gledali v Grčiji in Srbiji, šli pa so v smeri Madžarske. Orban je takrat napovedal gradnjo ograje, vlada Republike Slovenije pa ni pravočasno ukrepala, je pojasnil.
»Glede na to, da ima Slovenija 8 tisoč policistov in če se upošteva štiri izmensko delo, bolniške, dopusti, bi jih za varovanje meje potrebovali 30 tisoč, upoštevajoč enega policista na sto metrov,« je nadaljeval.
Zato je Gorenak mnenja, da bi morala vlada obvestiti Evropo, da sama Slovenija ne zmore varovati meje in hkrati zaprositi za pomoč policije ostalih evropskih držav. Naslednji ukrep pa bi po mnenju Gorenaka moral biti ta, da bi se policijska pooblastila dodelila vojski, kar pa je bilo storjeno z veliko zamudo, ustanoviti pa bi bilo potrebno še Nacionalno gardo.
Franci Breznik je bil mnenja, da bi se danes v Sloveniji morali pogovarjati predvsem o politiki kako zadržati mlade v Sloveniji, kakšne službe jim ponuditi in o reformi šolskega sistema, da ljudje dobijo znanja, ki jih v Sloveniji potrebujemo.
Mag. Branko Grims je izpostavil špekulativni finančni kapital in Soroša, ki ta kapital na nek način pooseblja.
»Odvisno je, kdo prihaja,« je dejal in dodal, da bi bilo čisto drugače, če bi iz Poljske prihajale begunke iz Ukrajine, ne pa za boj sposobni moški s področja radikalnega islama, kot se dogaja v Evropi.«
Suzana Kavaš je pojasnila, da so krajani Stare vasi takoj, ko so prejeli dopis s strani Ministrstva za notranje zadeve, v katerem je državni sekretar g. Šefic obvestil župana o nameri vzpostavitve azilnega doma na lokaciji bivšega Vegradovega samskega doma, samoiniciativno pristopili k zbiranju podpisov. V roku 2 dni so zbrali 500 podpisov in naredili letak z napisom: »NOČEMO AZILNEGA DOMA V VELENJU.«
Matjaž Zupanc je povedal, da krajevna skupnost Stara vas s podporo krajanov, lokalnih obrtnikov in večjih trgovskih centrov ostro nasprotuje azilnemu domu v Velenju zaradi tega, ker ta azilni dom ne bo prinesel v krajevno skupnost nobene dodane vrednosti. V sklepih so se jasno opredelili zakaj azilnemu domu nasprotujejo. Po njegovih besedah nasprotujejo, ker je ta objekt neprimeren, tu je bil včasih samski dom, migrante pa naj bi naselili v ločen objekt, kjer je včasih bila jedilnica s kuhinjo. Lokacija ni ustrezna, saj so v bližini trgovski objekti, tu poteka glavna kolesarska in pešpot med centrom in Turistično rekreacijskim centrom Jezero. Okoli objekta ni površin, kjer bi se azilanti lahko sprehajali. Krajani Stare vasi so ogorčeni tudi zato, ker župan Kontič prihaja iz iste krajevne skupnosti, kljub temu pa ni niti poskušal ta projekt zaustaviti ali poiskati primernejšo lokacijo. Migrante pa bi bilo mogoče enakomerno porazdelili po krajevnih skupnostih.
Mihael Letonje je dodal, da o usodi tako pomembne zadeve kot je migrantska kriza ne morejo odločati samo svetniki koalicije, zato so želeli da se razpiše naknadni referendum, na katerem bi se odločili krajani Velenja.
Najemno pogodbo je Ministrstvo za notranje zadeve podpisalo s podjetjem VPS svetovanje za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. V kakšnem številu migranti v Velenje prihajajo, ni znano, glede na zmožnosti objekta pa je lahko pričakovati tudi do 150 ljudi.
KAKO PA SE NA MIGRACIJSKE PRITISKE ODZIVA EVROPA?
Dr. Vinko Gorenak bil jasen:
»Migracije so vedno bile, vendar moderna tehnologija danes omogoča širjenje informacij z bliskovito hitrostjo. S pametnimi telefoni so informacije lahko v parih sekundah na drugem koncu sveta.«
Evropa se po njegovem mnenju ne odziva niti slabo, ampak več kot slabo.
»Leta 1994 je Slovenija gostila 70.000 ljudi. To so bili ljudje, ki so bili svojci tukaj živečih ljudi, statistični podatki pa kažejo, da so to bili otroci, ženske in starejši moški. Ostalega ni bilo tukaj. Statistični podatki za Evropo, vsaj do marca 2016 pa kažejo da je v Evropo prišlo 70 odstotkov moških starosti med 18 in 48 let, starejših, žensk in otrok pa je zelo malo.«
