Te dni so vsi mediji polni posnetkov trpinčenja otrok v zavodu Kengurujčki. Odzive bralcev in gledalcev bi lahko poimenovali z eno besedo – zgroženost.
Vendar pa če se poglobimo v informacije, ki so se začele kopičiti v teh objavah, nas prav lahko tudi močno zaskrbi:
Čeprav zavod ni imel ustreznih dovoljenj, je lahko posloval.
Starši so lastniku za storitve varstva otrok plačevali na roko.
Inšpektorji so bili seznanjeni s primerom, vendar niso odločno ukrepali in zavod zaprli.
V zavodu je bilo v vseh letih zaposlenih več strokovnih delavk (beri vzgojiteljic), ki so tudi molčale.
So se res vsa leta poslovanja tega zavoda dogajale zlorabe?
To je ena plat našega razmišljanja. Druga pa je odziv ministra Pikala, ki ga lahko razumemo tudi kot zavajajočega.
Pa poglejmo izjave, ki so precej nenavadne:
Zatrdil je, da je javni sistem vzgoje in izobraževanja menda edini, ki zagotavlja kakovost.
S to izjavo se nikakor ne moremo strinjati, saj so privatni vrtci z dovoljenji prav tako kvalitetni in prav tako nadzirani s strani ustreznih ustanov, kot pa javni. Metati tiste brez potrebnih dovoljenj in tiste, ki so zakonsko ustrezni v en koš, se nam zdi nedopustno.
Je morda ta ministrova izjava namenjena uporabnikom in ljudem, ki so veliki nasprotniki privatizacije šolstva?
Bodo spet na tnalu izobraževalni sistemi, ki delujejo v skladu z našo zakonodajo; ki izvajajo povsem enak obvezen program – s to razliko, da ponudijo otrokom še nekaj več?
Minister Pikalo:
“Strokovni delavci so preverjeni, imajo ustrezno stopnjo izobrazbe, strokovni nadzor nad njihovim delom pa se redno izvaja. Javni vrtci so tisti, ki zagotavljajo visok standard etičnih in moralnih norm.”
Tudi zasebni vrtci so podvrženi temu nadzoru! Ali misli spoštovani minister, da v zasebnih vrtcih niso zaposleni preverjeni delavci; da niso strokovno usposobljeni? Se mu morda ne zdi takšna izjava žaljiva do vseh tistih, ki se vsakodnevno trudijo z vzgojo otrok v zasebnih ustanovah?
Kar tako označiti zasebnike, da svoje delo ne opravljajo strokovno in da niso nadzorovani, je navadno zavajanje, ki gre v prid javnemu sektorju.
S takšnimi izjavami se je spet odprla “Pandorini skrinjica” in posledica tega bodo ponovne zahteve nekaterih, da se zasebnike na področju izobraževanja zatira; onemogoči njihovo delo in v javnosti ponižuje njihov obstoj.
Še pred kratkim smo bili priča izjavam o nacionalizaciji podjetij; pogromu nad podjetniki – zdaj bomo priča poveličevanju javnega sektorja in poniževanju zasebnikov v izobraževanju.
Kdo bo potem na vrsti – morda zdravniki?
Da zaključimo:
– trpinčenje otrok je nedopustno.
– inšpektorji naredijo premalo, da bi lahko to preprečili.
– kršitelji zakona lahko predolgo opravljajo delo, čeprav nimajo zakonske podlage.
To pa so že problemi, ki bi jih morala ministrstva na vseh področjih vzeti pod drobnogled in poskrbeti, da bi se obstoječa zakonodaja izvajala hitro in dosledno.
Napisal: Mikki
