Skoraj v vsaki vasi najdemo zanesenjake, ki pišejo za ljudi – za praznovanja obletnic, za poroke, ob slovesih, lahko bi rekli, da so sredi življenja ljudi.
So to umetniki? Plačani kulturniki bi se namrdnili in to odločno zanikali, saj so zanje le pisuni brez talenta. Če pa povprašate njihove sosede, so ti posamezniki njihov osnovni gradnik kulture v kraju.
Seveda pa obstaja velika razlika med plačanimi kulturniki in tako imenovanimi ljubiteljskimi zanesenjaki. Prvi so za svoje delo plačani, drugi pa se preživljajo z delom v tovarnah, v rudniku ali kje drugje.
Pa še v nečem je razlika – kulturniki so večinoma nerazumljeni (če samo pogledamo letošnje polemike glede tako imenovanih “performansov”, ki so kulturo ljudem skoraj zagabili) in samouki amaterji, ki jih ljudje naravnost obožujejo.
Kultura torej le ni zgolj v znesku evrov, temveč temelji na srčnosti, tistega, ki jo prakticira:
SLOVENEC BITI (Tone Kuntner)
Slovenec biti, slovensko ljubiti,
je najbrž nerazložljiva stvar,
ker jo to stvar srca in biti.
Slovenec biti ni drugega
kakor slovensko misliti,
slovensko peti in govoriti;
slovensko ljubiti –
pa s srcem čutiti slovenski svet,
hiše, gozdove, polja, ljudi,
tako čutiti,
da ne moreš, ne moreš biti
brez njih.
Pa to ni tako
kakor jesti in piti.
Ne moreš
preveč
ne ljubiti
ne biti.
Naredite si lep, srčen dan.
