Saj vem, mati moja Domovina, da so vsi tvoji sinovi in hčere povedali vse, kar so želeli in čutili! Najsi bodi hvalnice, čustva ali zgražanje in razočaranje.. Želel sem preskočiti svoje mišljenje pa enostavno ne gre.. Zato naj tako, kot vsi tvoji zavetni zanesenjaki tudi sam začnem s preprostim: Vse najboljše mati Slovenija!
Danes sem se peljal na Kurešček k maši za domovino! Neskončne kolone ljudi, ki so v avtomobilih vozili proti goram ali proti morju, v ravnice ali gričevja, vsi so bili v veselju praznika, v veselju tvojega rojstnega dne! Čutil sem jih, čeprav so bili v njih ljudje bolj veselili lepega vremena in prostega dne, kot da bi se zavedali, da praznik mlade , komaj 30 letne lepotice Slovenije ni le užitek danosti narave in darov Boga! Da Domovina ni le izlet in dobrine, ki jih dobivamo, da je nekaj, kar smo pred tremi desetletji složni iz odločni sami priborili. Malo nas je, ki smo danes ob zbranem petju Tvoje himne od sreče zajokali, se objeli in si zaželeli vse dobro, kot da sami praznujemo. Vidiš, žalosten sem in hkrati vesel..
Če sem se razveselili, volje ljudi, ki so z užitkom odšli na pot, sem toliko bolj razočaran nad »uspehi« levičarjev in prerojenih komunistov, ki jim je skozi sistem skoraj nenehne vladavine uspelo ljudi odvrniti od spoštovanja pridobljene svobode, samostojnosti, blaginje.. Temeljito in sistematično so se zažrli v pore življenja, z mediji so uspeli prepričati večino, da so njihove kraje, tajkunstvo, podkupovanje, sojenje po krivici, zapiranje nedolžnih, umori in njihova ideologija čisto dobre zadeve! Da je demokracija le, če sami vladajo, sicer se gredo vojno proti vsem, kar je na drugi, na naši strani! Da so upor in razgrajanje, demonstracije in sektaštvo pa tožarjenje s pismi, izmišljanje afer in nenehno nagajanje nekaj koristnega in edino pravilno, da njihova demokracija živi, sicer ne!
In veš, moja mati Domovina, vse to sem videl danes na pročeljih hiš, ker sem naštel od doma do Kureščka in nazaj po stranskih poteh čez Turjak in Ljubljano vsega komaj nekaj zastav tebi v slavo! Da je privzgojena miselnost levičarskih šolnikov in oblasti, da zastav pač ne bo.. tvojih, matere Slovenije pač ne! Prej krvavo rdečih, prej tujih , Bogu hvala pokojnid držav, od koder so se lumparije naučili! In več, toliko bolj sem v cerkvi naglas, s srcem in dušo pel tvojo himno Zdravico! Pred Bogom in ga prosil, naj se spremenit tudi odnos do tebe! Da tako mlado, lepo in ponosno dekle, izmučeno in prebičano s strani levičarskih vlad in lopovov, posiljevalce in kradljivcev ubranimo od njihovih teženje in njihove »edine demokracije«! Da nadaljujemo, kar smo naredili v tem letu našega dela, dela te, Tvoje prave vlade, ki daje ljudem, dela za ljudi in gre pravo pot poštenosti in ponosa! Tujina to vidi, iskreno sem prosil, da bi uvideli tudi vsi, ki nasedajo mešetarjenju, ponarejanju dejanskega stanja in edino škodujejo nam vse, itak drugega ne znajo!
Edinost, sreča , sprava spet naj nazaj se vrnejo! Naj kmalu zate zaplapolajo zastave na vseh hišah, naj se razlega pesem ponosa in vere in upanja, naj ljudje dobijo nazaj občutek, da je naša domovina Slovenija, naša beseda slovenska in pesem zapeta iz ljubezni in srca tebi v čast in slavo!!
Mati moja tu si, držiš me za roko in me pelješ v življenje skupaj z mojo družino, z mojimi rojaki in z mojim ljudstvom! Povabi k svoji dobroti in pravičnosti tudi vse, ki so to roko , nežno in milo izpustili in se ozirali drugam! Pomagali ti bomo, to obljubimo! Pomagali, da vrnemo pravico in resnico, da vrnemo domoljubje in povabimo v objem vse ljudi dobre volje in poštenih namenov! In da vse, ki tega ne sprejemajo od tvojega rojstva enostavno odslovimo, jim pokažemo vrata in ignoriramo, ker se bojim zastrupljanja z ideologijo, ki te za svojo Mati ni nikoli priznala!
Vse najboljše moja mati Slovenija! Tvoji zvesti in ponosni sinovi te držimo za roko in ni nas strah!!
Pavel Rupar
