Skrb, ki jo kaže sodelavec v očeh, se ne da skriti. Prav tako ne zaskrbljenost in slaba volja.
Kaj se torej dogaja v vseh naših podjetjih in od kod takšna negativna čustva, ki že skoraj mejijo na strah?
Če mislite, da so zato krive delovne razmere ali stanja v podjetju, se motite. Ne skrbijo jih razni prevzemi, delovni pogoji ali kaj podobnega.
Ne. Skrbijo jih otroci – na vseh stopnjah izobraževanja! Učitelji pa, kot bi ponoreli ob koncu leta – vse zahteve znanja za učno leto, so stlačili v ta zadnji mesec.
Naloge, govorni nastopi, različni projekti,…otroci so tako pod stresom, da še komaj dihajo. Prav pri vseh je prisoten občutek nemoči, neznanja in nesposobnosti.
Samo poglejte jih, ko odhajajo iz šole – mrki, brez otroške igrivosti, zamorjeni še veliko bolj kot starši, ki v resnici niti ne vedo, kako naj se zadeve lotijo.
Doma pa solze, razočaranja in obtoževanja. Je mar to popotnica naši mladini za veselje do življenja? Je to zahvala našim staršem, ki dnevno skrbijo za otroke? In ti mladi, bodo jutri morali skrbeti za kruh svojih staršev, ker imamo tako neumen pokojninski sistem?
Šolski sistem se mora spremeniti!
Pa to ne trdimo samo mi, ampak so to že zdavnaj povedali strokovnjaki psihologije in psihiatrije. Zakaj jim nihče ne prisluhne?
Že otroke obremenjujemo s celodnevnimi skrbmi – ali veste zakaj se reče, da je nekdo otrok? Zato, ker ni sposoben skrbeti zase in morajo za to odgovornost prevzeti starši.
Torej – učitelji, ki zahtevajo določeno znanje in so plačani za to, da to znanje predajo otrokom – prelagajo svoje delo na ramena staršev.
Zakaj si o tem ne upa nihče govoriti? Zakaj si starši, ki trdo delajo 8 ur za trakom, ne upajo povedati, da je njihov otrok preobremenjen in da to preobremenjenost nosijo v veliki večini tudi starši?
In da ne bi ta prispevek izzvenel, kot da kritiziramo učitelje – ni problem v učiteljih, ki so dobri in sposobni. Problem je – v povsem zgrešenemu programu in sistemu, ki tako učitelje, kot učence in starše tišči v depresijo!
To se mora urediti, tako ne gre več naprej. Učni program mora vsebovati samo potrebne podatke za izobrazbo otrok. Potrebno je prečistiti učno snov, ki jo mora določen učenec v resnici osvojiti – vse ostalo zmetati ven.
Učitelji ne smejo več dajati domačih nalog. S tem krnijo družinsko življenje. Delavec pride po delu domov in ve, da je zdaj napočil njegov prosti čas – tako mora biti urejeno tudi za otroke. Oboji si zaslužijo počitek in skupni čas.
Danes pa je tako, da delavec opravi svoje delo in se zaveda, da ga čaka doma otrok, ki ima cel kup težav v šoli.
To je povsem nesprejemljivo in škodljivo za našo družbo.
Ker smo v času volitev – kaj ne bi o tem povprašali tudi politikov, ki kandidirajo? Se komu zdi to postranska tema? Kako bomo imeli zdrave družine, če se to ne uredi čim prej?
Napisal: Mikki
