Prav jezi me že, ker ves čas berem in poslušam, da je za praznično vzdušje dovolj, če si vesel, odprtega srca in dobrih misli.
Kakšno “nakladanje”! In to skoraj vedno iz ust bogatih, oblečenih po najnovejši modi, uspešnih in tako ali drugače – nameščenih v sam vrh družbe.
Vsem tem oznanjevalcem preprostosti in skromnosti, bi bilo potrebno povedati, da najbrž ne vedo, kako je sedeti pri prazni mizi na božični večer.
Najbrž tudi še niso občutili, kako se ti mraz zaleze v kosti, če nimaš za kurjavo.
Samo za en prazničen dan bi jih posedli v hladno sobo upokojenke, ki si za svečano večerjo privošči pol hrenovke.
Me prav zanima, koliko bi bilo po takšnem praznovanju še besed o lepoti skromnosti.
