DomaDom in vrtJe vaš dom pripravljen na zimo? 7 preprostih pregledov, ki lahko pomagajo...

Je vaš dom pripravljen na zimo? 7 preprostih pregledov, ki lahko pomagajo pri ogrevanju

Hladnejša jutra in večeri so ogrevanje ponovno postavili v ospredje vsakdanjega življenja. Tudi v Velenju, Šoštanju, Mozirju, Nazarjah in drugih krajih Šaleške ter Zgornje Savinjske doline se številna gospodinjstva sprašujejo, kako ohraniti prijetno toploto in hkrati preprečiti nepotrebno porabo energije. Dobra novica je, da lahko nekatere stvari preverimo sami, brez dragih posegov. Predstavljamo sedem preprostih pregledov, s katerimi lahko začnemo že danes.

 

Ko se zunanje temperature znižajo, postane prijetno ogret dom še posebej pomemben. Toda ogrevanje ni odvisno samo od tega, kako visoko nastavimo termostat.

Na občutek toplote vplivajo tudi razporeditev pohištva, tesnjenje oken, način prezračevanja, delovanje radiatorjev in stanje ogrevalnega sistema.

Včasih se razlog za hladnejšo sobo skriva v povsem vsakdanji stvari, denimo v dolgi zavesi, ki prekriva radiator, ali pohištvu, postavljenem neposredno pred grelno telo.

Drugič pa težava zahteva strokovni pregled.

Preden se odločimo za večjo naložbo, je zato smiselno preveriti nekaj osnovnih stvari.

1. Radiatorji potrebujejo prostor, da lahko ogrevajo

Poglejmo po dnevni sobi, spalnici ali otroški sobi.

Ali pred radiatorjem stoji kavč? Ali ga prekriva dolga zavesa? Smo nanj položili mokre brisače ali oblačila?

Takšne navade lahko ovirajo oddajanje toplote v prostor.

Radiatorji namreč toploto oddajajo v okolico, pri čemer je pomembno tudi kroženje zraka.

Če je radiator zakrit s pohištvom ali debelo zaveso, se lahko toplota slabše porazdeli po sobi.

Kaj lahko naredimo?

  • Odmaknemo pohištvo, ki neposredno ovira radiator.
  • Poskrbimo, da zavese ne prekrivajo grelnih teles.
  • Radiatorjev ne uporabljamo za dolgotrajno sušenje večjih količin perila.
  • Preverimo, ali termostatska glava ni zakrita in lahko ustrezno zaznava temperaturo prostora.

Že takšna preureditev lahko izboljša porazdelitev toplote, ne da bi morali spreminjati ogrevalni sistem.

2. Ali so vsi prostori res potrebni enake temperature?

Dnevna soba, spalnica, kopalnica in hodnik nimajo nujno enakih potreb po ogrevanju.

V prostoru, kjer večino dneva sedimo, nam običajno ustreza drugačna temperatura kot v spalnici.

Pri nastavitvah moramo upoštevati tudi starost, zdravje in potrebe stanovalcev.

Majhni otroci, starejši in ljudje z določenimi zdravstvenimi težavami lahko potrebujejo drugačne pogoje.

Kot okvirno izhodišče se za številne bivalne prostore pogosto navaja temperatura okoli 20 do 22 °C, vendar to ni univerzalno pravilo.

Prenizke temperature lahko poslabšajo bivalno udobje in v določenih okoliščinah povečajo tveganje za težave z vlago.

Pomembno je tudi, da prostorov ne ohlajamo pretirano samo zato, da bi zmanjšali porabo energije.

Če imamo termostatske ventile, lahko temperaturo posameznih prostorov prilagajamo njihovi uporabi.

Pri talnem ogrevanju pa so zaradi drugačnega odzivanja sistema praviloma primernejše bolj postopne spremembe nastavitev.

3. Okna in vrata: majhne špranje lahko pomenijo neprijeten prepih

Ste že kdaj sedeli ob zaprtem oknu in kljub temu občutili hladen zrak?

Vzrok so lahko poškodovana tesnila, nepravilno nastavljeno okovje ali drugi deli stavbe, skozi katere prehaja zrak.

Zlasti pri starejših oknih je smiselno preveriti, ali se dobro zapirajo.

Preprost pregled lahko opravimo že z opazovanjem in občutkom prepiha ob okenskem okvirju.

Če opazimo poškodovana tesnila, se pozanimajmo o njihovi zamenjavi.

Toda pri tem velja pomembno opozorilo: boljše tesnjenje ne pomeni, da lahko opustimo prezračevanje.

Ravno nasprotno. V dobro zatesnjenih prostorih je treba ustrezno poskrbeti za izmenjavo zraka.

Pri stavbah z napravami, ki za delovanje potrebujejo zrak iz prostora, se pred posegi v tesnjenje posvetujmo s strokovnjakom.

4. Prezračevanje pozimi: manj odprtih oken ne pomeni vedno manj izgub

V hladnejših mesecih marsikdo okna odpira redkeje, ker ne želi izgubljati toplote.

Toda zrak v zaprtih prostorih se zaradi dihanja, kuhanja, prhanja in sušenja perila postopoma obremenjuje z vlago ter drugimi onesnaževali.

Če prostorov ne prezračujemo ustrezno, se lahko poveča tveganje za kondenzacijo in nastanek plesni.

Pri naravnem prezračevanju je v hladnejšem vremenu pogosto učinkoviteje večkrat na kratko in intenzivno odpreti okna kot jih dlje časa puščati le priprta.

Koliko prezračevanja potrebujemo, je odvisno od velikosti prostora, števila ljudi, dejavnosti in vremenskih razmer.

Na kaj bodimo posebej pozorni?

Po kuhanju ali prhanju poskrbimo za odvajanje odvečne vlage.

Če se na oknih pogosto nabira kondenz, preverimo prezračevanje, ogrevanje in morebitne toplotne mostove.

Če imamo mehanski prezračevalni sistem, ga uporabljajmo skladno z navodili proizvajalca in skrbimo za predpisano vzdrževanje filtrov.

Pomembno je tudi, da prezračevalnih odprtin ne zapiramo na lastno pest.

5. Radiator je zgoraj topel, spodaj pa hladen – je to težava?

Mnogi se ob začetku ogrevalne sezone vprašajo, ali njihovi radiatorji delujejo pravilno.

Če radiator oddaja manj toplote kot običajno, je vzrokov lahko več.

Med njimi so zrak v sistemu, neustrezne nastavitve, težave s pretokom vode ali druge nepravilnosti.

Vendar različna temperatura posameznih delov radiatorja sama po sebi še ne pomeni okvare.

Pri nekaterih sistemih je normalno, da je voda ob izstopu iz radiatorja hladnejša kot ob vstopu.

Na težavo je smiselno pomisliti predvsem takrat, ko prostor kljub ustreznim nastavitvam ostaja hladen, radiator oddaja nenavadne zvoke ali ogrevanje deluje neenakomerno.

Če nismo seznanjeni s pravilnim postopkom odzračevanja oziroma delovanjem sistema, je bolje poiskati pomoč upravnika ali usposobljenega serviserja.

Posebej previdni bodimo pri skupnih ogrevalnih sistemih v večstanovanjskih stavbah.

6. Poglejmo porabo – vendar primerjajmo primerljive podatke

Ko prejmemo račun za ogrevanje, nas pogosto najprej zanima končni znesek.

Toda višji račun še ne pomeni nujno, da smo porabili več energije.

Na strošek lahko vplivajo spremembe cen energentov, način obračuna, fiksni stroški in zunanje temperature.

Za boljšo primerjavo je zato smiselno spremljati dejansko porabo, kadar je ta podatek na voljo.

Pri elektriki so to lahko kilovatne ure, pri zemeljskem plinu podatki o obračunani energiji, pri daljinskem ogrevanju pa ustrezni podatki iz obračuna.

Koristno je primerjati tudi podobna obdobja različnih let.

Preprost predlog: enkrat mesečno si zabeležimo porabo, strošek in morebitne spremembe v načinu ogrevanja.

Po nekaj mesecih bomo lažje prepoznali, ali je poraba običajna ali pa se je začela spreminjati.

Pri tem se izogibajmo splošnim obljubam, da bo posamezen ukrep v vsakem gospodinjstvu prinesel enak odstotek prihranka.

Vsaka stavba je namreč drugačna.

7. Kdaj je čas za strokovnjaka?

Nekatere težave lahko rešimo z manjšimi spremembami navad, druge pa zahtevajo strokovno pomoč.

Na pregled je smiselno pomisliti, če:

  • se posamezni prostori kljub ogrevanju ne segrejejo ustrezno,
  • se na stenah ponavljajo vlažni madeži ali plesen,
  • ogrevalna naprava pogosto javlja napake,
  • opazimo nenavadne zvoke, puščanje ali druge nepravilnosti,
  • je poraba energije neobičajno visoka in zanjo ne najdemo jasnega razloga.

Pri plinskih napravah, električnih delih ogrevalnega sistema, dimnikih in kurilnih napravah se popravil ne lotevajmo sami.

Posebej pomembna je varnost pri napravah, pri katerih lahko zaradi nepravilnega delovanja nastaja ogljikov monoksid.

Ta plin je brez barve in vonja ter je lahko smrtno nevaren.

V prostorih z napravami, pri katerih obstaja tveganje za nastajanje ogljikovega monoksida, poskrbimo za ustrezno namestitev in vzdrževanje detektorjev v skladu s predpisi in navodili strokovnjakov.

Če sumimo na prisotnost ogljikovega monoksida ali zaznamo znake resne nevarnosti, prostor zapustimo in pokličemo 112.

Kaj pa večje energetske izboljšave doma?

Če ugotovimo, da hiša pozimi izgublja veliko toplote, je morda čas za razmislek o dolgoročnejših ukrepih.

Med njimi so lahko izboljšanje toplotne izolacije, menjava dotrajanega stavbnega pohištva, posodobitev ogrevalnega sistema ali ureditev učinkovitejšega prezračevanja.

Toda pri takšnih naložbah je pomembno pravilno zaporedje.

Ni nujno, da je zamenjava ogrevalne naprave prvi ali najprimernejši ukrep.

Če ima stavba velike toplotne izgube, je lahko smiselno najprej oceniti stanje njenega ovoja in druge možnosti za zmanjšanje potreb po ogrevanju.

Pri načrtovanju si lahko pomagamo tudi z neodvisnim energetskim svetovanjem.

ENSVET: strokovni nasvet pred večjo odločitvijo

Eko sklad v okviru mreže ENSVET zagotavlja brezplačno neodvisno energetsko svetovanje občanom.

Svetovalci lahko pomagajo pri vprašanjih glede učinkovite rabe energije, energetske prenove stavb in izbire primernih ukrepov.

Takšen posvet je lahko posebej koristen pred večjimi naložbami, ko je treba primerjati več različnih možnosti.

Pred obiskom je priporočljivo pripraviti podatke o stavbi, ogrevalnem sistemu in porabi energije.

Na uradni spletni strani Eko sklada lahko preverimo tudi aktualne informacije o finančnih spodbudah za posamezne energetske ukrepe.

Pogoji in razpoložljivost spodbud se lahko spreminjajo, zato jih je treba preveriti pred začetkom naložbe.

Tudi v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini se splača začeti pri osnovah

Ne glede na to, ali živimo v stanovanju v Velenju, hiši v Šoštanju ali starejši stavbi v Mozirju, Nazarjah oziroma Ljubnem, so osnovna vprašanja podobna.

Ali ogrevanje deluje pravilno? Ali toplota neovirano prehaja v prostor? Ali so okna ustrezno zatesnjena? Ali redno prezračujemo?

Pri starejših stavbah se lahko pokaže potreba po večji energetski prenovi, pri drugih pa so za izboljšanje bivalnega udobja dovolj že manjše prilagoditve.

Najpomembneje je, da ukrepe prilagodimo dejanskemu stanju stavbe in potrebam stanovalcev.

Preden zvišamo termostat, preverimo teh sedem stvari

Za prijetno topel dom ni vedno potrebna velika naložba.

Včasih lahko začnemo s povsem preprostimi koraki: odmaknemo pohištvo od radiatorjev, preverimo okenska tesnila, izboljšamo način prezračevanja in začnemo spremljati porabo energije.

Takšni ukrepi ne zagotavljajo enakega prihranka v vsakem gospodinjstvu, lahko pa pomagajo odkriti težave in izboljšati bivalno udobje.

Najboljša priprava na hladnejše dni je zato kombinacija premišljenih navad, rednega vzdrževanja in strokovne pomoči takrat, ko jo potrebujemo.

 

M. O.


Viri:

Prispevek vsebuje splošne nasvete. Posegi v ogrevalne, plinske in električne naprave ter dimovodne sisteme naj bodo prepuščeni usposobljenim strokovnjakom.

OBVEZNO BRANJE

Od prvega odtisa do darilne vrečke: v Velenju danes začetek linoreza

Bi letos darilo podarili v vrečki z lastnim motivom? V Galeriji Velenje se danes, 16. novembra, ob 17. uri začenja tridelni grafični atelje linoreza....