Nedavni dogodki, so nam pokazali in dokazali kako se lahko človek s sodobno tehnologijo postavi naproti naravi -z le če je le politična volja, da se to zgodi.
Regulacija vodotokov, ki se gradijo ob hidroelektrarnah, se je izkazala za učinkovito protipoplavno zaščito. Razen takrat, ko se skupaj proti prebivalcem zarotita leva politika in ekoludisti. Danes so v Celju hvaležni, da je 3,5 milijonska investicija zadrževalnika preprečila do 100-milijonsko škodo.
Suhi zadrževalnik v Celju je bil eden od stebrov protipoplavne obrambe, zaradi katere je Celje apokaliptične poplave preživelo skoraj brez resne škode – za razliko od leta 1990, ko je bilo mesto ob manjši povodni povsem pod vodo.
Levica je želela sabotirati projekt…
“Lansko leto je bil v Celju zgrajen suhi zadrževalnik pri Špici v Celju, kljub srditemu nasprotovanju celjskih komunističnih osebkov. Gradnjo omenjenega zadrževalnika je hotel preprečiti tedanji celjski komunistični poslanec tudi v parlamentu v času Janševe vlade Željko Cigler, poslanec levice,” nam je razmere v Celju opisal poznavalec.
Bivši poslanec Levice naj bi sabotiral projekt, kljub temu da so bila zagotovljena evropska sredstva! K sreči ga takratna vlada ni poslušala. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak ter koalicija so šli s projektom naprej, zavedajoč se, da bi novo projektiranje in pridobitev vseh novih dovoljenj ponovno trajalo kakšno desetletje.
Vsi pa niso imeli takšne sreče kot Celjani…
Tisti, ki jim je desna koalicija kljub nasprotovanju levice pomagala – hidroelektrarna Mokrice,, bi se lahko že začela graditi, a se zaradi usklajenega miniranja projekta s strani okoljevarstvenih organizacij to še ni zgodilo. Kljub že izdanemu gradbenemu dovoljenju gradnja stoji.
In na koncu so zmagale ribe…
Ko je vlada Janeza Janše leta 2022 odločila, da je pri izgradnji hidroelektrarne energetski interes bolj pomemben od naravovarstvenega, je sklep vlade na sodišču izpodbijalo Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS). In na koncu so zmagale ribe. Sodišče je odločilo, da postopek prevlade javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave ni bil pravilno izpeljan, in razsodilo v prid DPRS. Od takrat projekt trajno stoji, čeprav je bil Državni prostorski načrt (DPN) sprejet že pred desetletjem.
A če bi se hidroelektrarna že gradila, bi se reguliral tudi vodotok, ki bi preprečil poplave, in bi danes prebivalci vasi ob spodnji Savi ostali na suhem, tako pa jih je poplavilo.
Spletno uredništvo
