Kako deluje naše zdravstvo – zdravniki ne prepoznajo pika modrasa?

Foto: pixabay.com

Mediji danes pišejo o nesreči, ki bi se lahko končala veliko slabše, kot se je – mladega tekača je pičil modras, zdravniki pa tega niso obravnavali primerno stroki.

Oče nesrečnega 20. letnika je sporočil medijem, da sta s sinom tekla nekje na območju Ajdovščine in da je sina nekaj zbodlo v nogo. Po ogledu rane, sta takoj spoznala, da gre za kačji ugriz. Ker kače nista videla, je oče posredoval zdravnici fotografijo, ki jo je posnel nekaj dni prej, na tem področju.

Zdravnica je menda izjavila, da tako velikih kač pri nas ni. Slabo počutje sina pa je pripisala stresu, dehidraciji in sončarici. Če povemo še, da sta omenjena tekla okoli 18. ure, bi lahko rekli, da je diagnoza malo skregana z logiko.

Sin se je počutil izredno slabo (bruhal, zatekanje noge, …), zato sta se po pregledu omenjene zdravnice, napotila še v bolnišnico Šempeter.

Tudi tam jima niso znali pomagati – poklicali so toksikologa v Ljubljano, ki pa je zatrdil, da stanje ni nedolžno in da takšni simptomi vsekakor niso psihičnega izvora, kot je menila prva zdravnica.

Odločili so se, da ga helikoptersko prepeljejo v Ljubljano – vendar, helikopterska služba dela samo do 20. ure.

Tako so ga v Ljubljano peljali z rešilcem in v teku noči je dobil protistrup. Z njim je sedaj menda vse v redu in si bo počasi opomogel.

Skrbi pa naslednje – kaj če bi se to zgodilo malemu otroku ali starejšemu bolniku? Bi preživel nestrokovnost sodelujočih v tej zgodbi? Prav gotovo ne, zato se pojavi dodatno vprašanje – kako to, da naši zdravniki ne prepoznajo kačjega ugriza?

To vendar ni tako nemogoče, če vemo, na kakšnem področju živimo in da Slovenci veliko ur preživimo v naravi.

Kako to, da prva zdravnica še ni videla tako velike kače pri nas? Od kje pa prihaja omenjena gospa? Če bi odraščala v Sloveniji bi lahko videla več kot 2 metra dolge goži – tako kot smo jih mi, še kot otroci.

Ali pa naj naredi sprehod ob Savinji, Paki in bo videla še daljše in debelejše – odličen sprehod za spoznavanje narave.

Morda pa bi bilo dovolj, če bi vsaj občasno prebrala, v kateri državi dela in kakšne nevarnosti pretijo državljanom ali prebivalcem na njenem področju delovanja.

Se bo morda našel tudi zdravnik, ki ne bo poznal poškodb, ki nastanejo pri sečnji lesa? Vse je mogoče – v takšni državi živimo – pa če nam je prav ali pa ne.

Napisal: Mikki