Danes, 13. oktober, je svetovni dan Hospica. Njihova dejavnost je najbrž poznana vsem, ki so se kdajkoli srečali s smrtjo v družini.
Za tiste, ki Hospica še ne poznate:
– Hospic pomaga na smrt bolnim in njihovim svojcem.
– Pomaga na domovih ali pa v ustanovah in umirajoče ter njihove svojce pripravlja na odhod ljubljene osebe.
– Poskrbljeno je za lajšanje fizične bolečine, trpljenja umirajoče osebe.
– Poskrbljeno je za svojce, ki se nikakor ne znajo soočiti, da jim ljubljeni človek umira.
– Prav tako se soočajo z zagotovitvijo kakovostnega življenja tako umirajočega; kot tistih, ki ostanejo žalujoči.
Prostovoljci v Hospicu so globoko sočutni in razumevajoči. Njihov način dela ni vezan na čas, temveč na odzivnost potreb umirajočih in svojcev. Čas v njihovi družbi teče počasi in nepredvidljivo.
Ko se življenje ustavlja v resnici niso pomembne ure, kaj šele minute – ostajajo zgolj trenutki tistega, ki se poslavlja – in spomini tistih, ki ostajajo.
Čeprav v našem okolju še vedno velja smrt za tabu temo – se v Hospicu zavedajo, da je rojstvo že začetek umiranja. Ne sliši se dobro – je pa vendar to kruta resnica našega življenja na Zemlji.
Ob dnevu Hospica želimo vsem prostovoljkam in prostovoljcem izreči zahvalo – brez vas, bi bila smrt še temnejša, kot je. In tako kot vi, upamo, da nekoč postane svetla, kot je rojstvo, saj je to del ŽIVLJENJA.
Napisal: Mikki
