Pisali smo že o emigrantskem valu, ki prihaja s strani Bosne. Prav tako smo pisali o epidemiji garij in uši – vendar nekateri v Sloveniji še vedno ne verjamejo, kaj nam grozi.
Leporečje o tem, kako smo vsi ljudje in kako moramo skrbeti drug za drugega, je povsem odveč, če vemo, da prihajajoči ne spoštujejo niti enega našega zakona; da se povsem prosto sprehajajo preko mej; da zahtevajo, da jih prehranjujemo – skrbimo zanje tako zdravstveno in tudi drugače; da se imajo za nekaj več, ker jih pač sprejemamo kot kralje. Medtem pa smo mi tisti:
– ki plačujemo davke,
– ki moramo spoštovati zakonodajo,
– ki smo se dolžni prilagajati, če prestopimo našo mejo.
To postaja nevzdržno. Nered je potrebno takoj ukiniti in sprejeti zakonodajo, ki bo omogočala takšen red tudi vzdrževati.
Državam okoli nas se je sedaj priključila še Italija, ki je napovedala, da bo poostrila nadzor nad mejo s Slovenijo. Še prej je to storila Avstrija. Še veliko prej pa Madžarska.
Ob tem se sprašujemo – je postala meja s Slovenijo bolj problematična, kot pa tista, ki jo imajo Italijani na morju? Mar to pomeni, da tisto na morju lažje obvladujejo, kot pa našo?
Morda res – saj so sporočili, da čez poletje ne bodo sprejeli niti ene humanitarne ladje, ki rešuje begunce.
Kaj si ob vsem tem lahko mislimo – vsi, ki prestopijo našo mejo, bodo ostali. Nimamo urejene zakonodaje? Kdo si želi kaos v Sloveniji, s kakršnim se danes srečuje Bosna ali Švedska? Ali, če smo bolj “lokalpatrioti” – Velenje in še nekatera mesta?
Državljani Slovenije zahtevamo, da se naša meja zavaruje.
Zahtevamo, da se sprejme zakonodaja, ki bo varovala naš način življenja.
Pričakujemo, da bo vlada sestavljena tako, kot smo volili.
Želimo še naprej živeti v miru, zaupati policiji in vojski in smo pripravljeni to tudi plačevati!
Ne želimo pa, da se denar za policijo in vojsko namenja nevladnim organizacijam (razen gasilcem, lovcem in tistim, ki res delajo za naše ljudi); da se troši za novo birokracijo; da se porablja za določene svetovalce (uslužbenci morajo biti dovolj strokovni, saj so dobro plačani, da ne potrebujejo svetovalcev); ne želimo dragih, preplačanih projektov, ki niso nikoli dokončani in ne želimo opravilno nesposobne vlade, ki zgolj razmišlja – čas pa teče – in mi tonemo vedno globlje.
In za konec – vsa nametana dejstva tvorijo realno sliko Slovenije, ki jo lahko poimenujemo z eno besedo – neodzivnost ali kaos.
Pa saj ne živimo na Marsu – poglejte Madžarsko, Italijo, Avstrijo – učite se, združite moči, za to vas plačujemo!
Napisal: Mikki
