LEGENDA O SV. BARBARI

Velenje z okolico je trdno povezano z rudarjenjem. Zavetnica in zaščitnica rudarjev je sv. Barbara, do katere imajo rudarji po vsem svetu prav poseben odnos. Njen god je 4. decembra.

Po legendi se je rodila bogatim poganskim staršem v 3. st. na ozemlju današnje Turčije v Nikomediji, ki je takrat pripadalo Rimskemu cesarstvu. Bila je ne samo izredno lepa, ampak tudi zelo pametna. Za njeno roko so se potegovali najlepši in najbogatejši fantje, celo kraljeviči, ona pa je snubce zavračala, saj je čutila, da mora v življenju storiti še kaj več.

Po zaslugi znamenitega učenjaka Origena se je začela zanimati za krščanstvo. Zahajala je v skupino krščenih kristjanov, ki so se skrivali pred cesarskimi preganjalci. Spoznala je, da se ji v krščanski skupnosti odpira nova življenjska pot. Ker je bil njen oče zagrizen nasprotnik kristjanov, je sklenil, da bo hčerki prepovedal shajanje s kristjani. Ob svoji hiši je dal zgraditi stolp, kamor je nameraval zapreti Barbaro. Ko je bil zdoma, je Barbara graditeljem ukazala, naj v stolp vzidajo tri namesto načrtovanih dveh oken. Ko jo je oče vprašal, zakaj je dala zgraditi tri namesto dveh oken, mu je povedala, da tri okna dajejo več luči kot dve in da so tri okna kakor Oče, Sin in Sveti Duh – sv. Trojica. Ko je oče izvedel, da se je dala tudi krstiti, jo je dal zapreti. V ječi so jo bičali in mučili na razne načine, Barbara pa je vse vdano prenašala. Deželni upravitelj jo je dal tepsti s kiji, žgati z baklami in ji odrezati prsi. Tako iznakaženo so jo hoteli popeljati po mestnih ulicah, vendar se je prikazal angel ter njeno krvaveče telo zavil v belo obleko. Ko je državni upravitelj videl, da z mučenji ne bo ničesar dosegel, je ukazal, naj jo usmrtijo z mečem. Po tem morilskem dejanju ga je usmrtila strela. Barbara naj bi umrla l. 306, v času, ko je vladal Galerij Valerij Maksimin, imenovan Daja, ki je prišel v zgodovino kot eden najbolj krutih preganjalcev kristjanov.

Zavetnica rudarjev je postala ob koncu srednjega veka. Legenda pravi, da jo je oče hotel udariti, zemlja pa se je udrla in jo skrila. Zato proti nesrečam in smrti v rudnikih rudarji prižigajo Barbarino luč

Čeprav je najbolj znana kot zavetnica rudarjev, jo za svojo zavetnico štejejo tudi železarji, kmetje, arhitekti, gradbeni delavci, krovci, zidarji, kovači, kamnoseki, tesarji, grobarji, zvonarji, klobučarji, kuharji, mesarji, dekleta, gasilci, ujetniki in umirajoči, skratka vsi, ki jim pretijo stalne nevarnosti in smrt; celo tatovi.

Umetniki jo upodabljajo v dolgi obleki s pasom in plaščem, pogosto s pokrivalom na glavi. Dodani so še atributi: stolp, kelih in hostija, meč, plamenica, topovska cev ali pavje perje.

Legenda je našla odmev tudi v slovenski ljudski pesmi.

Ali veste?

  1. 28 zlatih gumbov na rudarskem suknjiču naj bi simbolično predstavljalo starost sv. Barbare, ko je umrla.
  2. God sv. Barbare na Premogovniku Velenje počastijo s slovesno podelitvijo priznanj sodelavcem, ki so ob delu pridobili višje stopnje izobrazbe.
  3. Junija 2012 je celjski škof Stanislav Lipovšek blagoslovil kapelico sv. Barbare pri novem izvoznem jašku, ki še ni gotov in naj bi bil globok 505 metrov.
  4. V Muzeju premogovništva imajo v jami skoraj 200 metrov pod zemeljskim površjem kapelico sv. Barbare. Blagoslov je junija letos opravil celjski škof Stanislav Lipovšek. Kipec je narejen iz lesa in ima upodobljene vse svetniške atribute – krono, stolp, kelih in meč.
  5. Na god sv. Barbare, 4. decembra, so imeli velenjski rudarji v času Avstro-Ogrske dela prost dan, ki se je začel z mašo v cerkvi sv. Jurija v Škalah, namesto orgel pa je igrala godba na pihala. Ta je potem spremljala še povorko rudarjev v svečanih oblačilih na slavnostno zborovanje, ki se je zaključilo z velikim balom v Rakovem hotelu v Velenju.
  6. Mnogi evropski narodi štejejo sv. Barbaro v skupino štirinajstih priprošnjikov v sili in se ji priporočajo zlasti za srečno zadnjo uro.
  7. Po enem od običajev povezanih z Barbaro 4. decembra odrezane vejice sadnega drevja postavimo v vazo, da se do Božiča razcvetijo.
  8. V Sloveniji je sv. Barbara zelo češčena, saj ji je posvečenih 18 cerkva.
  9. V Kamniku je stal pred vhodom v tovarno smodnika krasen kip sv. Barbare (po 2. svetovni vojni so ga podrli).Tu so Kamničani prižigali lučke, kadar je kdo težko umiral.
  10. Izvor besede Barbare je grška beseda barbaros in pomeni barbar, divji, tuj, neomikan.
  11. Različice imena Barbara so: Bara, Barbi, Barbika, Barbka, Barika, Betka, Beta, Varja, Varjenka, Varvara …
  12. Naš rojak Peter Rezman je napisal roman Barbara in Krištof.

Darinka Vrabič