Objavo spominov gospoda Klemenca so nekateri dokaj kritično komentirali. Prav zaradi tega smo se odločili malo pobrskati po zgodovini. Za vas smo našli članek iz leta 1968. V njem lahko preberete, kako se je poslovalo v tovarni Emo Celje:
“Pred dnevi je bila v celjski tovarni EMO konferenca organizacije ZK, ki ji je tudi prisostvovala predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva. Obravnavali so v glavnem probleme v zvezi s poslovanjem podjetja ter pri tem opozorili tako na pomanjkljivosti in težave kakor na nekatere uspehe. Gradivo o tem je pripravila komisija za družbeno ekonomska vprašanja, medtem ko je bil uvodni referat sekretariata organizacije ZK posvečen vprašanjem notranjih odnosov. Na konferenci je v imenu občinskega komiteja ZKS govoril Beno Krivec, na koncu pa predsednica občinske skupščine Olga Vrabičeva. Med najvažnejše ugotovitve večine bi mogli šteti ugotovitev, da bo sedanji in bodoči ekonomski položaj tovarne v največji meri odvisen od hitrejšega uveljavljanja sodobnejše tehnologije in proizvodnje novih izdelkov. Na konferenci so sprejeli v članstvo ZK štiri nove člane.”
Kje je danes Emo, pa vemo, kaj ne?
Pri prebiranju starih novic smo našli tudi tale oglas:
“Na podlagi 153. člena Statuta podjetja
Upravni odbor Tovarne pohištva Trbovlje razpisuje naslednja vodilna delovna mesta
- VODJE PROIZVODNJE
2. VODJE KOMERCIALE
3. VODJE RAČUNOVODSTVA
Pogoji:
Od 1.-3. višja strokovna izobrazba in 1 leto prakse v stroki ali srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse v stroki. Kandidati morajo predložiti dokazne listine o izobrazbi ter kratek opis dela na dosedanjih delovnih mestih. Prijave naj kandidati pošljejo tajništvu podjetja – za razpis vodilnih delovnih mest – 15 dni po objavi v Celjskem tedniku.”
- 12. 2015 lahko med drugim preberemo v manager.finance.si sledeče:
“Leta 1978 so kupili tovarno televizorjev Körting na Bavarskem. Za družbo Gorenje Körting Electronic je bil leta 1983 sprejet sklep o postopni likvidaciji, premoženje družbe v Nemčiji so prodali, proizvodnjo televizorjev pa so prenesli v Velenje v Gorenje Elektroniko, ki je šla leta 2003 v stečaj. Še ena zanimivost: leta 1978 je Gorenje odprlo tudi tovarno kmetijske mehanizacije v glavnem mestu Nigerije, Lagosu, a so tam ostali lastniki zgolj do leta 1979.”
Tako, nekaj starih novic smo izbrskali, še veliko pa jih je ostalo. Morda še kdaj kaj napišemo na to temo.
