V državnem zboru je potekala 1. nujna seja Ustavne komisije z obravnavo predloga zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije glede imenovanja sodnikov.
Gre za vsiljene spremembe ustave, ki se sprejemajo po nujnem postopku brez tehtnega razloga, pri čemer je zopet aktivno asistirala Nova Slovenija, ki je komisijo in postopek vodila.
Predsednik SDS Janez Janša je že ob začetku predsednika komisije, sicer poslanca NSi Jožefa Horvata izzval z vprašanjem o razlogih za nujni postopek, saj v državi nismo priča izrednim razmeram. Horvat je odgovoril, da se je tako odločil na željo predlagatelja in ni mogel skriti nasmeška zadrege.
Branko Grims je v razpravi poudaril, da je takšno hitenje s spremembo ustave nedopustno. “Vladajoča koalicija vidi prihajajočo ledeno goro volitev, na katerih bo potonila kot Titanik in hoče reševati situacijo svoji političnih interesov, dokler je še kolikor toliko stabilna. Hitenje s spremembo ustave je samo odraz težav in šibkosti koalicije.”
Predsednik SDS Janez Janša je orisal posledice spremembe ustave glede imenovanja sodnikov:
- Če bo 8 članov od 15 Sodnega sveta po tajnem postopku določenih s strani sodnikov samih in ker vemo, kakšna je struktura v sodstvu, kdo je na vrhu te strukture, potem nihče pri zdravi pameti ne verjame, da bo teh 8 sodnikov nazorsko različnih. To bo 8 glasov za tranzicijsko levico.
- Ostalih 7 se bo volilo z 2/3 večino v DZ. Glede na to, kakšna bo politična večina, bosta glede na razmerje sil v DZ, vsaj 2 ali 3 od 7 tudi nazorsko tranzicisjka levica.
- To pomeni 11, najmanj 10 glasov bo vedno zagotovljenih, da se prakse, ki zdaj znižujejo ugled slovenskega sodstva, nadaljujejo. In to se ne bo dalo spremeniti, ker bo to zacementirano z 2/3 večino.
- Tu ni nobenega ravnotežja, nobene pluralnosti.
Predsednik Janša je postavil provokativno vprašanje, ali bo naslednja ideja, da se sodniška funkcija kar deduje.
V nadaljevnaju je izpostavil, da je Slovenija edina postkomunistična država, ki ni izvedla kadrovske reforme sodstva; vse druge države, ki so danes članice Evropske unije, ki so bile do padca berlinskega zidu tako drugače del komunističnega tabora, se izvedle reformo sodstva, vključno s kadrovsko prenovo in tako imamo v Slovenij sodno vejo oblasti, ki ima enega najnižnjih ugledov v Evropi. Kar pomeni, da bo stanje z novo ureditvijo samo še slabše.
“Nov sistem, ki je predlagan, je tak, da bo ljudstvo, v imenu katerega bodo ti ljudje sodili, za imena tistih, ki jim bodo sodili, za imena izvedeli iz Uradnega lista. Sodni svet bo opravil to proceduro, poslal predlog predsednici države in ta bo to podpisala v Uradnem listu.
Zdaj je vsaj neka razprava, vsaj ko gre za najvišjo funkcijo in mogoče kak predlog ne pride na klopi poslancev, že zaradi tega, ker se ve, da bo razprava, nekajkrat so že bili predlogi zavrnjeni. Kar se zdaj predlaga je bistveno slabše, varovalka 3x dvotretjinsko odločanje je blef. Zakaj? Prvič, tukaj imate predlog, kjer se natančno določa, kako se bo imenovalo 7 članov od 15 Sodnega sveta, se pravi manjšina, nič pa o tem, kako se bo imenovala večina, ki jo določijo sodniki sami,” je opozoril predsednik.
V nadaljevanju je Janez Janša spomnil na stanje v sodnih vrstah.
“Osem članov prihodnjega Sodnega sveta bo imenovala obstoječa sodna struktura. Kako depolitizirana je ta sodna struktura, vidimo, ko so politična zborovanja stranke SD, kamor hodijo sodniki z majicami Che Guevare, vidimo, ko sodnice navdušeno ploskajo na zborovanje Zorana Jankovića, kot je bilo leta 2011 in smo videli v vsej svoji veličini nedavno, ko je predsednik vlade prišel pred dvorano, kjer je bilo polno sodnikov in sodnic in je rekel, da bodo dobili 600 evrov dodatka. Za nameček je pred dnevi ministrica za pravosodje vložila zakon, kjer se natančno to tudi predlaga.”
Janez Janša je še izpostavil, da slišimo, da tisti, ki so izvoljeni od ljudstva in bi soodločali o imenovanju sodnikov, ne smejo boti politični, sodniki so pa lahko. “Krasno. Večjega “vica” danes ne bomo slišali.” Nadalje pa je opozoril, da so to trendi – še posebej ko gre za sodstvo – odmakniti vse, ki so izvoljeni od ljudstva, od odločanja o sodnikih. O ljudeh, ki pa potem sodijo v imenu ljudstva.
Slednje je potrdilo tudi glasovanje ob koncu razprave, ko je bil predlog zakona o spremembah ustave na komisiji potrjen.
Spletno uredništvo
