Dr. Andrej Pančur, direktor Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), je presenetil z dvema pomembnima odločitvama. Prva je, da se INZ ne bo več ukvarjal z raziskavo druge svetovne vojne. Druga, nič manj revolucionarna, je Pančurjeva napoved, da bo INZ zaprl za uporabo zbirko podatkov o smrtnih žrtvah 1941–1946.
Vodja poslanske skupine Jelka Godec je na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s spornima odločitvama direktorja Inštituta za novejšo zgodovino.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo spodaj:
»Dr. Andrej Pančur, direktor Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), je presenetil z dvema pomembnima odločitvama. Prva je, da se INZ ne bo več ukvarjal z raziskavo druge svetovne vojne. To je za ustanovo, ki je nastala prav na izročilu revolucije in komunistične zmage, prelomna odločitev. Pančur predlaga celo, naj se z drugo svetovno vojno ukvarja kar Študijski center za narodno spravo. Druga, nič manj revolucionarna, je Pančurjeva napoved, da bo INZ zaprl za uporabo zbirko podatkov o smrtnih žrtvah 1941–1946. To je storil, potem ko dogovarjanje za sofinanciranje dopolnjevanja zbirke podatkov s Sektorjem za vojne in grobišča ni bilo uspešno.« Tako je v nedavnem javnem zapisu opozoril Dr. Jože Dežman, zgodovinar in filozof ter nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
V zvezi s prvo odločitvijo direktorja INZ sprašuje:
1. Kakšna je vizija raziskovanja slovenske zgodovine, zlasti v okviru oblastnega udara na Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije?
2. Ali je odpoved 2. svetovni vojni posledica političnega namiga oziroma strategije, kako zmanjšati škodo, ki jo povzroča resnica tabujem, lažem in mitomaniji titoizma, ali so zanjo kakšni drugi, morda tudi strokovni razlogi?
3. Ali si znanost lahko privošči take primanjkljaje v temeljnem projektu?
4. Ali naj Republika Slovenija ostane brez temeljnega izhodišča za dialog o ranah preteklosti?
5. Ali Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je taka prepoved dostopa do te nacionalne zbirke podatkov sploh zakonita?
Spletno uredništvo
