Za vas objavljamo realen pogled in zapis Janeza Janše glede trenutnega stanja ob ukinitvi Dneva spomina na žrtve:
Pravijo, da k državljanski vojni kliče tisti, ki je obsodil vladno ukinitev Dneva spomina na žrtve in ne tisti, ki je barbarsko odločitev sprejel. Spomnimo se, da so mnogi med njimi februarja lani prav tako trdili, da je Ukrajina napadla Rusijo in ne obratno.
Danes je vsakemu popolnoma jasno, da je vladna ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja v Slovenijo ponovno odkrito vrnila zlovešči duh državljanske vojne. Česa podobnega še nikoli ni storila nobena vlada katerekoli države. Vendar hladni piš ni šele od včeraj. Že vse od leta 2012 nam javno, množično in izjemno medijsko podprto grozijo s smrtjo. Kolovodjem teh, ki so grozili s smrtjo celo v času epidemije in ob tem ogrožali življenja in zdravje šibkih sodržavljanov, sežigali lutke politikov ter po trgu pred parlamentom brcali replike njihovih glav, celo vračajo izrečene globe.
Hkrati pa nam očitajo sovražni govor. Vodjo teroristične in zločinske Udbe pokopljejo z vojaškimi častmi, proslavljajo nastanek totalitarne komunistične stranke, kipe diktatorja vračajo v protokolarne objekte in hkrati ukinejo muzej slovenske osamosvojitve.
Če to kdo javno obsodi, mu očitajo vračanje v preteklost. In nestrpnost. Poveličujejo krvavo revolucijo in bratomorno vojno, času enopartijske diktature pravijo čas napredka, iz zgodovinskega spomina brišejo velika slovenska imena, ki so se v prejšnjem stoletju javno izpostavila za demokracijo ter demokratično in samostojno Slovenijo.
A glej. Če kdo temu javno nasprotuje, je on obtožen avtoritarnosti. Iz tedna v teden paradirajo z orožjem, v uniformah s totalitarnimi simboli, prepevajo pesmi o krvi in maščevanju ter nas pošiljajo v Argentino in na strelišče. Brez ene same reakcije tožilstva ali sodstva. Ko kak razmišljujoč posameznik spozna, da se je to nekoč že dogajalo in pozove k obrambi, takoj njega obtožijo, da poziva k nasilju. Tudi to je bilo že videno.
Preden sta Kardelj in Kidrič spomladi 1942 zaukazala fizično likvidacijo slovenske elite, sta pod grožnjo smrtne kazni prepovedala celo kakršen koli oborožen odpor zoper okupatorja izven OF. Nato so njune trojke in horde pod vodstvom Zdenke Kidrič in Ivana Mačka v Ljubljanski pokrajini v samo nekaj mesecih pomorile skoraj 1000 Slovencev in Romov, istočasno pa je padlo le nekaj italijanskih okupatorjev. V času, ko ni bilo še nobene vaške straže ali domobrancev. Zadnje leto je vladna koalicija nagrmadila vrsto potez, ki predstavljajo obujanje ideološkega spopada in kulturnega boja. Nekatere je dogradila z veliko dozo aktualnega revanšizma. Nobene od teh potez ni predlagala ali sprožila opozicija ali civilna družba. Nekatere med vladnimi potezami so v temeljnem nasprotju z ustavnimi vrednotami slovenske države. Hkrati je vladna koalicija odpovedala pri reševanju vsakdanjih stisk ljudi in še bolj pri reformnih obljubah.
Izvedla je celo dve anti reformi. Prepolovila je dvig neto plač vseh zaposlenih ter ustavila izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi bolnih in starejših. Iz razvojnih programov briše izgradnjo cest, vrtcev, šol in športnih dvoran ter hkrati povečuje financiranje tistih, ki so zadnja leta grozili s smrtjo. Upokojence je povsem pustila na cedilu, odnos do kmetov in podjetnikov je podcenjujoč, mestoma celo žaljiv. V letu dni je Golobova vlada naredila zelo malo koristnega za Slovenijo, škode pa bistveno več kot katerakoli vlada doslej. Očitnost katastrofe, narcisoidnost ključnih akterjev ter popoln nadzor vlade od stricev iz ozadja hkrati krhajo odnose v sami vladni koaliciji…1/2
Spletno uredništvo
