Ob pričetku jubilejnega 40. slovenskega tedna boja proti raku so strokovnjaki razpravljali o novih presejalnih programih za raka.
Podlaga za uvajanje le-teh so prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki jih je konec preteklega leta sprejel Svet EU.
Pri uvajanju bodo upoštevali strokovna priporočila in lastne izkušnje z obstoječimi programi, pri presejanju za pljučnega raka pa so potrebni tudi dodatni sistemski ukrepi za zmanjšanje rabe tobaka.
Priporočila, poleg nadgradnje obstoječih programov – za raka materničnega vratu (ZORA), dojk (DORA) ter debelega črevesja in danke (Program Svit), predvidevajo nadaljnje raziskovanje in postopno implementacijo novih programov – za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca.
Slovenija je nova priporočila Sveta EU pričakala pripravljena
Prenovljena priporočila Sveta EU, ki so bila sprejeta 9. decembra 2022 in nadomeščajo tista iz leta 2003, vključujejo poziv, naj se presejalni programi postopoma razširijo še na raka prostate in pljučnega raka, pod določenimi pogoji pa tudi na raka želodca. Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje: »Pri pripravi strokovnih podlag in novih evropskih priporočil so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki, zato smo v Sloveniji nova priporočila EU pričakali pripravljeni.« Slovenija je med tistimi državami članicami, ki so v preteklosti uspele uvesti vse z dokazi podprte organizirane populacijske presejalne programe na način, da dosegajo izjemne rezultate in so zato dobro prepoznani in cenjeni tako v Sloveniji kot tujini. To sta programa ZORA in DORA, ki ju upravlja Onkološki inštitut, in Program Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Presejanje za pljučnega raka – potrebni so dodatni sistemski ukrepi za zmanjšanje rabe tobaka
Prenovljena priporočila Sveta EU države članice v zvezi s pljučnim rakom pozivajo, naj na podlagi nadaljnjih raziskav preučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije (CT) z nizkim odmerkom za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za raka pljuč, vključno s trenutnimi in bivšimi hudimi kadilci, ter presejalne preglede povežejo s primarnimi in sekundarnimi preventivnimi pristopi za zmanjševanje razširjenosti kajenja.
Pljučni rak je v svetu in Sloveniji na prvem mestu po umrljivosti tako pri moških kot pri ženskah. Po podatkih Registra raka RS vsako leto v Sloveniji za pljučnim rakom zboli okoli 1.600 ljudi, umre pa več kot 1.200. Ob diagnozi ima polovica bolnikov razsejano bolezen, ki kljub sodobnim pristopom zdravljenja ni ozdravljiva. Največ možnosti za ozdravitev imajo bolniki v zgodnjih stadijih bolezni, vendar je takih le okoli 20 %.
Zveza slovenskih društev za boj proti raku (Zveza)
Eno glavnih vodil pri oblikovanju strateških ciljev in programa dela Zveze je z leti postal Evropski kodeks proti raku, ki vsebuje 12 nasvetov za zmanjšanje zbolevanja za rakom, eden od njih je poziv k sodelovanju v organiziranih presejalnih programih za raka. Doc. dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, je ob predstavitvi letošnjih aktivnosti povedala: »Izjemno sem vesela, da imamo danes na voljo dovolj znanja in tehnologije, da bomo v prihodnje s presejanjem dovolj zgodaj odkrivali in zdravili dva nova raka, pljučnega raka in raka prostate, ki sodita med najpogostejše rake.
Spletno uredništvo VIR: Ministrstvo za zdravje
