Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organization – FAO) je za letošnji svetovni dan hrane, 16. oktober, izbrala nosilno temo »Voda je življenje, voda je hrana. Nikogar ne puščamo ob strani«.
Voda je omejena, vendar je neskončno dragocen naravni vir. Brez nje ne bi bilo hrane in ne življenja. Le malo je krajev na Zemlji, kjer je voda dostopna v zadostnih količinah za potrebe ljudi. Razpoložljivost, odsotnost ali pomanjkanje vode je zaznamovalo celotno zgodovino človeštva in je še vedno eden najbolj perečih problemov. Ker naj bi svetovno prebivalstvo do leta 2050 doseglo več kot 9 milijard, vprašanje preprečevanja lakote še nikoli ni bilo bolj aktualno. Za učinkovito soočanje z izzivi, povezanimi z vodo, je torej potrebno zagotoviti učinkovito porabo vode v kmetijsko-živilskih sistemih, poiskati primerne načine za ponovno uporabo odpadne vode, zaščititi vode in vodne prehrambene sisteme ter zagotoviti dostopno hrano za vsakogar.
FAO zato ob letošnjem svetovnem dnevu hrane poziva k premišljenemu ter spoštljivemu ravnanju z vodo kot osnovo za življenje in hrano. Vsak posameznik bi se moral zavedati, da voda ni samoumevna dobrina. Tudi proizvodnja hrane in naša izbira živila namreč vplivata na odnose do vode. Z izbiranjem lokalne, sezonske in sveže hrane lahko vplivamo na zmanjševanje (u)porabe vode, prav tako je to mogoče z zmanjšanjem odpadne hrane oziroma ponovno uporabo le-te.
Osrednji dogodek FAO na svetovni dan hrane bo potekal v Rimu v hibridni obliki, 16. oktobra, z začetkom ob 10. uri (na spletni strani možnost prijave).
Prav tako FAO organzira dogodek Otroški svetovni dan hrane (angleško Junior World Food Day), ki se bo prav tako začel jutri, in sicer ob 14. uri.
Voda kot pomemben dejavnik v kmetijstvu
V preteklosti zaradi ugodnih razporeditev padavin namakanje v Sloveniji marsikje ni bilo potrebno, podnebne spremembe pa silijo k prilagajanju. En izmed ključnih ukrepov je tudi namakanje kmetijskih zemljišč. V Republiki Sloveniji imamo z namakalnimi sistemi opremljenih nekaj več kot 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 (SN SKP) namakanje podpira v več intervencijah:
– IRP 13: Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom
– IRP 14: Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom
– IRP 40: Individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme
– IRP 41: Tehnološke posodobitve individualnih namakalnih sistemov
Za namakanje kmetijskih zemljišč pa je ključen stabilen vodni vir. Zato je vzpostavitev novih zadrževalnikov za potrebe namakanja zelo pomemben ukrep. MKGP se zavzema za celovito izvajanje vodnogospodarskih ureditev – torej, da se v okviru protipoplavnih ukrepov izvajajo tudi ukrepi za zagotovitev vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.
Varovanje voda kot pomembnega naravnega vira
MKGP spodbuja varovanje voda, tal ter trajnostno kmetijstvo predvsem preko naložbenih ukrepov SN SKP, hkrati pa tudi preko ukrepov, ki prispevajo k več specifičnim ciljem, npr. ekološko kmetijstvo, KOPOP, shema za podnebje in okolje (SOPO) ipd.
Sam SN SKP 2023-2027 je bolj kot kadarkoli doslej usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Zmanjševanje odpadne hrane
Ker je voda vedno bolj dragocena in pomembna za pridelavo hrane, je potrebno pozornost krepiti tudi na zmanjševanju odpadne in zavržene hrane.
Izguba hrane in odpadna hrana v verigi preskrbe s hrano pomenijo tudi izgubo vode, potrebne za njeno pridelavo in predelavo. Zato je treba s hrano upravljati preudarno v celotni verigi preskrbe s hrano. Učinkovit pristop v prehranskih sistemih je uvedba krožnega gospodarstva ali biogospodarstva in povečanje ozaveščenosti pridelovalcev, proizvajalcev hrane, trgovcev, gostincev in potrošnikov.
Poskrbeti moramo za trajnostno naravnanost prehranskih sistemov, ki ljudem zagotavljajo kakovostno in zdravo hrano in ustvarjajo trajnostne okoljske, ekonomske in družbene učinke.
Na spletni straneh Statističnega urada RS so dostopne dodatne informacije o svetovnem dnevu hrane v povezavi s stanjem slovenskega kmetijstva
Ali ste vedeli, da…
- voda pokriva približno 71 % zemeljske površine;
- samo 2,5 % vode je sveže, primerne za pitje, kmetijstvo in večino industrijskih rab;
- sladkovodni viri na osebo so se v zadnjih desetletjih zmanjšali za 20 %, razpoložljivost in kakovost vode pa se slabšata zaradi desetletij nepravilne uporabe in upravljanja, prekomernega črpanja podzemne vode, onesnaževanja in podnebnih sprememb;
- 2,4 milijarde ljudi živi v državah s pomanjkanjem vode;
- približno 600 milijonov ljudi, ki so vsaj delno odvisni od vodnih prehranjevalnih sistemov za preživetje, trpi zaradi učinkov onesnaževanja, degradacije ekosistemov, netrajnostnih praks in podnebnih sprememb.
Spletno uredništvo VIR: GOV
