Zveri za “šankom”

Foto: pixabay.com

Ob točilnem pultu se zberejo znanci iz vasi. Pa reče prvi: “Kaj praviš na volka, ki je sinoči ubil žrebička?”

Drugi: “Eh, lahko so bili psi “vikendašev”. Le zakaj jih trpimo, sam motijo nas.”

Tretji: “Daj no, prav dobrodošli so! Ni zelenjave, ki je ne bi kupili pri meni.”

Prvi: “Od kdaj pa ti lahko prodajaš, saj nimaš statusa?”

Tretji: “Saj ne prodajam. Poklonim jim kakšno kumarico, če gredo ravno mimo.”

Drugi: “Kdaj si mi pa že poklonil kumarico?”

Prvi: “No, ne kregajta se okoli statusov. Kaj mislita o volku?”

Drugi: “Kakšni volkovi? Saj jih ni.”

Tretji: “Če jih nisi videl pri svojem vikendu, še ne pomeni, da jih ni.”

Prvi: “Trop volkov je vsekakor na našem območju. To so potrdili tudi lovci.”

Drugi: “Kaj ti to resno?”

Prvi: “Seveda. Potrjeno s strani kmetovalcev in lovcev.”

Drugi: “Oprostita prijatelja, moram po družino. Plačam!”

Tretji: “A zdaj pa rep med noge in pobeg v mesto?”

Drugi: “Seveda ne! Imam neodložljive obveznosti v mestu.”

Odide.

Prvi: “Kaj praviš na to?”

Tretji: “Plačal je tri  pire.”

Prvi: “Pa ne to! Kdo nas na suho “zajebava” – preveč volkov ali “vikendaši”, ki se umaknejo na varno in od tam “komandirajo”, kako bomo mi živeli?”

Tretji: “Meni je v resnici vseeno. Kakorkoli se obrnem in kakorkoli se odločam – moja beseda ne velja.”

Prvi: “Kako torej živiš?”

Tretji: “Kot moji starši. Molči. Delaj. Ne sprašuj. Poskrbi zase in za družino. In še enkrat delaj, da preživiš.”

Prvi: “Zakaj ti je to dovolj? Ne razumem – lahko bi živel bolje –  prav tako tudi tvoji otroci?”

Tretji: “Čisto dobro nam gre, dokler smo tiho. Dokler ne povemo, kaj nas teži. Dokler ne hodimo na volitve. Dokler smo miške, ki so nevidne,”

Prvi: “Kako vam to uspeva?”

Tretji: “Preprosto. Mi smo drugorazredni državljani. In smo se s tem sprijaznili. Ljubimo Slovenijo in v svoji drugo razrednosti smo strahotno močni.”

Prvi: “Kako?”

Tretji: “Ker smo pač SLOVENCI! Naš narod vse preživi – tudi neumne vlade.”

Prvi: “Ne razumem.”

Tretji: “Pač ne poznaš zgodovine – mi smo od nekdaj tukaj in tukaj bomo tudi ostali.”

Prvi: “Daj dva pira!”…

Foto: pixabay.com