Novinar: “Dober dan. Sem novinar in rad bi naredil intervju z Lin Lanom.”
V hišici z rampo: “Ni problema, jaz sem pa varnostnik.”
Novinar: “A tako, vi ste torej vratar? Mi lahko poveste, kako pridem do predsednika Hisense?”
Varnostnik: “Jaz sem varnostnik in ne vratar!”
Novinar: “Torej niste pri vhodu in trenutno ne govorim z vami?”
Varnostnik: “Seveda sem pri vratih, ampak nisem vratar, ker sem varnostnik.”
Novinar: “Razumem. Mi lahko kot varnostnik uredite, da pridem do intervjuja s predsednikom uprave?”
Varnostnik: “To pa ne bo šlo, saj sem zadolžen zgolj za svojo “kapijo”.”
Novinar: “Kaj pa to pomeni? V slovenskem slovarju še nisem zasledil te besede?”
Varnostnik: “Tu kjer sedaj stojite je moje delovno področje in moja “kapija”.”
Novinar: “A tako. Pa imate telefon?”
Varnostnik: “Seveda. Vedno lahko pokličem šefa.”
Novinar: “Pa bi morda lahko poklicali tudi predsednika uprave in ga vprašali, kdaj bi imel čas za intervju?”
Varnostnik: “Čakajte malo – to pa moram vprašati šefa!” …in izgine.
Čez čas se ves vesel vrne in poroča: “Gospod novinar, šef vam sporoča, da so vam vse elektronske povezave na voljo – torej jih uporabite! Na tem območju se pa trenutno ne smete zadrževati.”
Novinar: “Rad bi imel ekskluzivno, zato sem vas obiskal.”
Varnostnik: “Vi ne poznate moje “kapije”, jaz pa ne vaše ekskluzivne zahteve, zatorej se čim prej odstranite.”
Novinar: “Pa saj se že pol ure pogovarjam z vami in skupaj iščeva rešitve.”
Varnostnik: “Me sploh ne zanima. Sem govoril s šefom. Tukaj niste zaposleni in nimate kaj iskati!”
Novinar jezno: “To imam od tega, ko se prijazno pogovarjam z vratarji!”
Varnostnik: “Novinarji niste nikoli prijazni in jaz nisem vratar!”
