Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, Mestne občine Velenje! Dne 6. februarja, je potekala 26. seja Mestne občine Velenje, na kateri ste obravnavali predstavitev poslovanja in vizije razvoja družbe Premogovnik Velenje d.o.o. Ker sem bil med sejo kar nekajkrat osebno izpostavljen in omenjen, celo z neresnicami, ki mejijo na žalitve, žal pa nisem dobil priložnosti, da se o le-teh osebno izrečem, mi prosim dovolite, da vam vzamem nekaj vaših dragocenih minut in vsaj na ta način, tudi jaz lahko izrazim svoje mnenje. Uvodoma vas želim seznaniti, da nisem član nobene politične stranke, prav tako pa nimam nikakršnih političnih ambicij. Hkrati vam zagotavljam, da SDRES deluje popolnoma neodvisno od delodajalcev predvsem pa neodvisno od političnih strank. Da moje srce bije na levi strani telesa in da se po mojih žilah pretaka rdeča kri, tega niti vi, niti jaz ne moremo spremeniti. Zavedam se, da marsikoga moti tudi moje delo, ki ga dojemam kot svoj način življenja. Sem le človek, ki se po svojih najboljših močeh bori proti ureditvi v družbi, v kateri po večini sami dopuščamo, da ji lahko npr. en sam človek s svojimi dejanji škoduje in na račun tega celo služi milijone, medtem pa več sto tisoč ljudi, ki delajo skoraj po cele dneve, komaj zasluži za golo preživetje. Na seji, kakor tudi pred in po njej, je bilo večkrat slišati, da je dopis, ki sem ga v imenu stavkovnega odbora naslovil na vas, bolj politični kot sindikalni program. Zanimivo, da mi to očitajo ravno politiki in tisti, ki se skrivajo za njimi. Eden slednjih je ravno generalni direktor Premogovnika Velenje, mag. Ludvik Golob, ki mi je slabo uro pred sejo Sveta MOV v svoji pisarni ponovno ponudil pomoč in podporo pri »moji politični karieri«, saj po njegovem mnenju tudi Premogovnik Velenje potrebuje prodorne politike. Sam pa sem prepričan, da je to bil le ponovni poskus direktorja, da se iz podjetja znebi sindikalnega zaupnika, ki zastopa delavce. Generalni direktor z izjavo »da je delavec, ki izpolni pogoj za upokojitev enostavno predrag za podjetje«, ter »da ima tudi sam zvezane roke oziroma ima nad seboj lastnika«, dokazuje, da je del politike in golega tržnega gospodarstva. Nesprejemljivo je reči sodelavcu, ki je več kot 30, tudi 40 let, trdno garal in prispeval k razvoju ter za podjetje pustil svoje zdravje, da je predrag, medtem pa iz istega žaklja z milijoni EUR rešuje grehe posameznikov in hkrati razlaga o posledicah nižje kalorične vrednosti, kot o dvigu dodatnih ton proizvodnje v višini mesečnega plana proizvodnje, kar posledično in dobesedno v trenutni politiki vodenja Premogovnika in HSE pomeni: povišajmo plan proizvodnje, ne glede na to kaj se bo zgodilo z jamo in koliko »puklov bomo zlomili«. Temu potrjuje tudi dejstvo, da je poskusil uvesti delovni koledar nad zakonsko določenim maksimumom. Slednje je skrajno neodgovorno ter nedopustno za katerokoli dejavnost, kaj šele za dejavnost premogovništva. Po pričakovanju, zelo čustven govor dr. Franca Žerdina. Knapi mu še zmeraj rečejo ata, kar jaz od stavke 2014 ne morem več. Razumem namreč njegov bes, ki je razviden iz njegovega besednjaka, da sem ga »nategnil«, a slednje nikakor ne drži! Dr. Žerdin je očitno pozabil, da je bil Premogovnik Velenje v letu 2014 dobesedno z eno nogo v stečaju. Z razlogi, zaradi katerih
se je Premogovnik Velenje znašel v »rdečih« številkah, je dr. Žerdin zagotovo bil seznanjen.
Med njimi je bil tudi razlog za stavkovni odbor, zaradi katerega nismo dopustili nobeni politični opciji vplivati na odločitve stavkovnega odbora, saj smo izključno zastopali interese zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje, ter tako prispevali, da se Premogovnik Velenje ni znašel v stečaju. Kljub vsemu pa sem mu osebno hvaležen, da je v preteklosti vodil podjetje z občutkom do zaposlenih. Dr. Žerdin je nazorno povedal, da so bile v času njegovega vodenja razmere v premogovniku vidno boljše, nato pa generalnega direktorja mag. Goloba je povprašal, kaj se je tako drastičnega zgodilo po njegovem odhodu. Menim, da mu/nam je na sami seji podal odgovor mestni svetnik mag. Vrabič, ki je dejal, da so se v preteklosti mladi predvsem odločali za poklic rudarja, ker jim je bila zagotovljena ekonomsko-socialna varnost oziroma, dejavnosti primerna plača, predvsem pa beneficirana delovna doba in dostojna pokojnina. Kaj pa danes? Mladim lahko ponudimo le »podzemno vesoljsko ladjo«. Kaj je s hčerinskimi družbami, ki so se takrat z določenim namenom ustanavljale in so sedaj prodane oziroma se prodajajo, pa odgovora nisem slišal. Vem pa, oziroma dejstvo je, da posledice slabega tako imenovanega korporativnega upravljanja plačujemo predvsem delavci. Še mi odzvanjajo besede g. Franca Severja, ko je dejal, da stavkovni zahtevi ne moreta biti predmet seje Sveta MOV, ter, da lahko s takšnimi »političnimi« programi mahamo nekaj dni pred volitvami. Sprašujem se, če ti dve stavkovni zahtevi ne moreta biti predmet seje, ki sta ključnega pomena za prihodnost, ne samo Premogovnika, ampak tudi Šaleške doline in nenazadnje državne blaginje, kaj potem je lahko sploh predmet sej Sveta MOV, če ne tako pereča vprašanja zaposlenih, predvsem mladih? Namreč, Svet MOV je v preteklosti sprejeli kar nekaj vsebinsko zelo podobnih sklepov, a žal do realizacije le-teh še ni prišlo. Že nekaj let se v Šaleški dolini govori, da je za vzpostavitev vzdržnih razmer v premogovništvu in energetiki nemudoma potrebno nekaj storiti, preden pride do socialne bombe, oziroma treba je najmanj sprejeti zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (razogljičenju družbe), ki bo omogočil pravično tranzicijo vseh zaposlenih v Skupini PV in TEŠ v nizkoogljično družbo. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, Mestne občine Velenje, Moje delo, kateremu nekateri rečejo politika, je skrb za moje sodelavce, ter varna in pošteno plačana delovna mesta, torej izključno sindikalno delo. Hkrati menim, da le skupaj lahko lažje preprečimo, da v naši skupnosti, zaradi preteklosti in nečednih dejanj posameznikov, teh posledic ne nosijo naši otroci. Zatorej znova apeliram na vas in z zadnjim poslanim dokumentom znova predlagam, da vsi skupaj razmislimo in za delavce ne-izključujoči poti poiščemo način, kako doseči širši konsenz, ki bo vsaj olajšal zagotavljanje varnega dela v Premogovniku, da bi lažje omogočili pravično tranzicijo vseh zaposlenih v nizkooglično družbo, ter poskrbeli za prijetno bivanje občank in občanov. V upanju, da bomo lahko prepoznali namene in jim dali prednost pred neupravičenimi utvarami, vas prijazno pozdravljam z rudarskim
SREČNO!
S spoštovanjem,
Asmir Bećarević
