V tem tednu je bila ena izmed glavnih tem v Evropskem parlamentu nova medijska zakonodaja. Osnovo je pripravila Evropska komisija, predlog pa je bil v Evropskem parlamentu dopolnjen s številnimi spremembami, ki so posegle v prav vsak člen.
Evropska poslanka Romana Tomc je opozorila, da gre za uredbo, torej predpis, ki bo obvezujoč za vse države enako in ga ne bo treba posebej prenašati v slovenski pravni red, kar je pomembno dejstvo. Kot vsak predpis tudi ta ni idealen je pa izjemno močno orodje, ki bi lahko v nadaljevanju prineslo več prostora neodvisnim medijem, bolje zaščitilo novinarje, razgalilo nepregledno lastništvo medijev in preprečilo politično vmešavanje.
Uredba predvideva ustanovitev posebnega Evropskega odbora za medije, ki naj bi skrbel za spoštovanje vsega zapisanega. Načelno Romana Tomc nasprotuje ustanavljanju novih institucij, ker to navadno prinaša več birokracije, pogosto pa se poraja tudi dvom v njihovo neodvisnost in strokovnost. Evropska poslanka ocenjuje, da bo ta odbor kljub vsemu odigral pozitivno vlogo. Če drugega ne, bo sestavljen iz predstavnikov vseh držav članic, kar pri odločanju zagotavlja neko širino. Še bolj pomembno pa je, da je nadzor umaknjen iz rok Evropske komisije. »Na slovenskem primeru smo spoznali, da se na evropske birokrate, ki sedijo v Komisiji, ni za zanašati. Upajmo, da bo ta odbor bolj uravnotežen« je povedala Romana Tomc.
Romana Tomc je obrazložila tudi nekaj glavnih vsebin, ki jih uredba prinaša: »Zahtevana je popolna uredniška svoboda. Določeno je, da mora biti postopek izbire vodstva transparenten, brez političnih vmešavanj, mandat vodstva pa je zaščiten do rednega izteka. Torej se nikakor ne more zgoditi to, kar se je zgodilo v Sloveniji, da bi pod neko pretvezo, ki se ji reče sprememba zakona, skrajšali mandate članov programskega sveta in direktorja.«
Ponudniki medijskih storitev bodo morali zagotoviti popolno preglednost lastništva in ti podatki bodo morali biti na voljo tudi javnosti. Tako se ne bo moglo zgoditi, kot je v Sloveniji, da je lastništvo zamegljeno in da obstajajo nedovoljene povezave, ki koncentrirajo medije v rokah enega dejanskega lastnika.
Javne institucije bodo morale objaviti podatke o tem, koliko sredstev namenjajo oglaševanju v posameznih medijih. To bo preprečilo prikrito financiranje in zagotovilo, da bodo sredstva razpršena med različne medije.
Bolj zaščiteni bodo tudi novinarji. Strogo prepovedano bo njihovo nadziranje, sledenje z namenom njihovega blatenja, zastrahovanja in izsiljevanja. Tudi to se dogaja v Sloveniji, kar je javno razkrila tudi novinarka časopisa Delo. Ta uredba prinaša še nekaj pomembnih zahtev, od poštenega merjenja spremljanja medijev, do odgovornosti spletnih platform.
Evropska poslanka Romana Tomc sicer opozarja, da nekaj pomislekov obstaja, »vendar lahko na splošno ocenimo, da je uredba še kako potrebna, najbrž za Slovenijo veliko bolj kot za kakšne druge države, za katere radi uporabimo izraz, da je pri njih demokracija bolj razvita.« Poslanka podpira zakonodajo podpira in upa, da bo čim prej zaživela tudi v praksi in pometla z nepravilnostmi, ki se dogajajo.
Spletno uredništvo
